Postavljajo pa se resna vprašanja, zakaj tako uspešno, kot so bile poteze izvedene denimo na področju notranjih zadev, niso bile tudi v vseh ostalih ministrstvih? Sam ocenjujem, da zaradi kadrov, tudi številnih vrinjencev, ki se potuhnejo in ne želijo sprememb, ter tudi zaradi že po malem iskanja izgovorov s strani odgovornih akterjev, da se »nekaj ne more tako hitro narediti«. Te izgovore poznamo že več desetletij. Nič ne pomaga, če je kapitan obljubil, da bo tanker obrnil, če ladja z istim kurzom plove še naprej v isto smer. In to zaradi ljudi na ladji, ki ne želijo sprememb poti.
Če je ministrica za notranje zadeve lahko kadrovsko začela reševati in rešila vrsto velikih vsebinskih in kadrovskih problemov, zakaj tega ne morejo ostali na svojih področjih? Razumem, da so začetniške težave. A te morajo biti že mimo. Ni časa vračati se v preteklost, če je danes ne upoštevamo oziroma jo zanemarjamo. Čas prehitro mineva, da bi se lahko neprestano izgovarjali nanj. Zakaj ostali v sistemu državne uprave nimajo vzorčno enakih rešitev in potez? Razumem različnost področij in problematike, ne razumem pa trenutnega zadovoljstva in nezmožnosti videti prioriteto reševanja. To pa je mir, zdravje, informiranje, kar je bilo, kot rečeno, korektno navedeno. Dodajam še delo, spoštovanje narave in še vse, za kar smo dali mandat novi vladi.
Zaupanje v novo vlado, v pripravljenost za spremembe je in bo potrjeno že z novimi jesenskimi volitvami. Brez žalostnih izgovorov, da niso pomembne, da nimamo kandidatov, da so »vsi enaki« in podobno. Nasprotno, kdor ne vidi ne želja, temveč potreb ljudi, ta ni primeren za vodenje družbe oziroma državljanov, občanov ter ljudi in seveda ne zasluži, da jih predstavlja. Mislim seveda tako na zelo pomembne volitve za predsednika države kot za lokalne, torej županske volitve. Pa tudi za volitve v državni svet. Vse te jesenske volitve bodo pomemben katalizator ravnanja in zaupanja že sedanje vlade. Zato absolutno niso nepomembne. Najdimo vendar skupaj ustreznega, spoštovanega človeka z avtoriteto, znanjem in človeško integriteto, ki nas bo predstavljal doma in v tujini. Pa saj vendar imamo veliko odličnih sodržavljanov. Prenehajmo izbirati le med predstavniki kapitala in tistimi predstavniki oblasti, ki so strankarsko diskreditirani ali so se, še bolje rečeno, že dokazali, da jim ni mar za vse nas. Tudi župani niso večni. Marsikdo se je v njihovi povezavi omastil, finančno in oblastno. Samo razkopavanje cest ne bi smelo biti dovolj za naše ponovno zaupanje in potrjevanje mandatov. Tudi zagovarjanja oštevilčenja prenašalcev hrane niso potrebna. Spominjajo bolj na judovske številke in bi z analogijo lahko oštevilčili tudi mnoge politike ali državne uradnike, ki ne opravljajo svojega dela vestno in zakonito.
Skratka: nekateri navedeni ukrepi morajo biti takojšnji, za druge pa kot državljan razumem, da je zanje potreben določen čas. Nikar pa nas prosim ne poskušajte ponovno prepričevati, da se nečesa ne da narediti, ker bo za ukrepanje prepozno. Nakazane prioritete so pravilne. Le spoštujmo jih vsi skupaj. Ne pokleknite prosim že na prvih obiskih v tujini in ne navijajte vsi skupaj za vojno, za nadaljnje izkoriščanje in razslojevanje ljudi, za uničevanje narave in sploh za vse, za kar smo se intenzivno zavzemali zadnji dve leti oziroma že prej. In da ne pozabim na spremembo volilne zakonodaje. Ni nepomembna in ne na zadnjem mestu. Prej nasprotno. Veliko nalog in malo časa kajne? A vendar ste že dokazali, da se da. Vztrajajte, prosim!
Miloš Šonc, Grosuplje
