S potopitvijo ladje USS Maine so ZDA vstopile v vojno s Španijo, ki se je trajala od aprila do avgusta 1898 in v kateri so ZDA zmagale, kar je pomenilo konec večstoletne prevlade Španije v karibskih kolonijah, obenem pa začetek vzpona ZDA do položaja velesile in »svetovnega policaja«. Nastavek za to se je zgodil pred skoraj natanko 200 leti oziroma decembra 1823, ko je tedanji ameriški predsednik James Monroe v nagovoru kongresa predstavil tako imenovano monroejevo doktrino. Ta je predvidela, da bodo ZDA sleherni poskus evropskih sil, da v interesnem območju ZDA vzpostavijo nove kolonije, interpretiran kot sovražna poteza. Obenem so Američani v uradno še vedno španskih kolonijah, kot na primer na Kubi, počasi začeli prevzemati posle. Konec 19. stoletja je tako Kuba pretežno poslovala le še z ZDA in ne več s Španijo, Američani so bili tudi že pretežni lastniki polj s sladkornim trsom in drugih na Kubi donosnih podjetij.
Različni izsledki
Ko so Kubanci začeli oborožen upor proti španski prevladi, je to za ameriško poslovanje pomenilo motnjo, saj je bilo poslovanje oteženo, hkrati pa je ameriški tisk na čelu z Josephom Pulitzerjem in Williamom Randolphom Hearstom oziroma njunima časopisoma New York World in New York Journal pozorno spremljal dogodke na Kubi in objavljal senzacionalistične zgodbe, v katerih so bili Španci praviloma obtoževani grozodejstev. Špansko-ameriška vojna je tudi temeljni kamen rumenega žurnalizma, kar pa ne spremeni dejstva, da so Španci uporniške Kubance, predvsem na podeželju, da bi preprečili pomoč upornikom iz zaledja, zapirali v koncentracijska taborišča, v katerih je umrlo 400.000 ljudi.
Javnost v ZDA je bila razdvojena glede tega, ali naj na Kubi posredujejo ali pa se vzdržijo. Newyorški tisk, ki je vplival predvsem na višje sloje, je hujskal proti Špancem in gibanje »Cuba libre« je v ZDA dobivalo vse širšo podporo, obenem je obstalo ameriško-kubansko poslovanje, zanimala pa jih je tudi Kuba kot taka. ZDA so se najprej ponujale kot posrednik v sporu, kar so Španci sprva zavračali. Ko so uvideli, da sami ne zmorejo obvladati položaja, so prosili ZDA, da poskušajo pri kubanski uporniški vojski izposlovati premirje v zameno za razpustitev koncentracijskih taborišč, kar pa so uporniki zavrnili. Španci so tudi zamenjali krutega guvernerja z milejšim, zaradi česar so se v Havani obetale še demonstracije Kubancev, ki so ostali lojalni staremu guvernerju. V takšnih kaotičnih razmerah so ZDA v havansko pristanišče poslale vojaško ladjo USS Maine, da bi zagotovila varnost ameriškim državljanom na Kubi. Ladja je v havansko pristanišče prispela 25. januarja. Tri tedne zatem, 15. februarja, se je zgodila eksplozija in USS Maine se je potopila. V dogodku je utonilo 251 mornarjev. Izvedeni sta bili dve ločeni preiskavi, ameriška in španska, ki sta dali različne izsledke. Američani so trdili, da je šlo za eksplozijo zunaj ladijskega trupa, Španci, da je bila eksplozija v notranjosti ladje, newyorški tisk pa je širil teorijo o španskem torpedu oziroma hujskal s slogani: »Remember the Maine! To hell with Spain!« Ali kot je rekel Herst svojemu ilustratorju, ki se je pritoževal, da je na Kubi premirno: »Ti mi priskrbi risbe, jaz pa ti bom priskrbel vojno.« Ameriško-španska vojna velja za prvo izmed vojn z medijsko predpripravo.
