»Od 20. julija 2023 ob 00.00 po moskovskem času bodo vse ladje v Črnem morju, ki bodo plule v ukrajinska pristanišča, obravnavane kot potencialne prevoznice vojaškega tovora,« je sporočilo rusko obrambno ministrstvo in dodalo, da bodo države, pod zastavami katerih bodo ladje plule, veljale za udeleženke konflikta v Ukrajini na strani Kijeva.
Rusija je v ponedeljek do nadaljnjega odstopila od mednarodnega sporazuma o izvozu žita. Kot je pojasnila, je pripravljena obnoviti sodelovanje, takoj ko bodo izpolnjeni zahtevani pogoji. Ti med drugim vključujejo odpravo ovir za izvoz ruskega žita in gnojil ter ponovno vzpostavitev ruskega izvoza amonijaka.
Ruski predsednik Vladimir Putin je kasneje znova poudaril, da se je Rusija pripravljena vrniti k sporazumu, če bi mednarodna skupnost v celoti izpolnila njene zahteve.
»Nadaljevanje sporazuma o žitu v sedanji obliki je izgubilo vsakršen pomen,« je dejal na seji vlade, a dodal, da bodo v Moskvi »preučili možnost« vrnitve k sporazumu, vendar le če bodo »v celoti upoštevana in izpolnjena vsa načela, na podlagi katerih je Rusija privolila v sodelovanje«.
V luči tega je vnovič omenil umik sankcij za dobavo ruskega žita in gnojil na svetovne trge. Zahodne držav je ob tem obtožil, da sporazum izkoriščajo za politično izsiljevanje in kot orodje za »bogatenje korporacij in špekulantov na svetovnem trgu žita«.
Zahodne države, med njimi tudi Slovenija, so kritične do ponedeljkove odločitve Rusije. Moskvo so pozvale, naj v izogib poslabšanja svetovne prehranske varnosti odločitev spremeni in nadaljuje sodelovanje pri sporazumu. Tega sta sprti strani ob posredovanju Združenih narodov in Turčije sklenili julija lani in ga trikrat podaljšali.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sicer v ponedeljek po ruskem odstopu od sporazuma dejal, da je Ukrajina pripravljena nadaljevati izvoz žita prek Črnega morja brez ruskih varnostnih jamstev. Po njegovih besedah se ne bojijo, podjetja, ki imajo v lasti ladje, pa so izrazila pripravljenost nadaljevati izvoz.
