Oče treh otrok se je odločil, da se z ženo Elpiniki vrne v domovino, na grški otok Ikarija. Ni namreč hotel obremenjevati družine s tisoči dolarjev, ki bi jih morali plačati za njegov ameriški pogreb. »Naj me pokopljejo ob morju, kjer bo pogreb stal le nekaj sto dolarjev,« je izjavil. V prepričanju, da ne bo več dolgo na tem svetu, je kmalu po prihodu na otok zasadil trto, ki naj bi rodila njegovim potomcem, in posadil oljke, katerih oljčnega olja ne bo nikoli pokusil. Tako je mislil, pa se je uštel. Svež zrak, čisto modro morje, mediteranska kuhinja in družabno okolje so namreč naredili čudež in podoba opešanega, bolnega starca je vsak dan bolj bledela. Poln energije je začel na družinski kmetiji pridelovati tudi vse vrste sadja in zelenjave. Od zdravniške ocene, da mu je ostalo le še pol leta življenja, je minilo več kot trideset let. Kaj se je zgodilo? Stamatis je rekel, da je pozabil umreti, pa tudi, da je jedel zdravo, vsak dan pil vino in delal. Na otoku Ikarija so se te dni spomnili Stamatisa, ki je umrl pred desetimi leti v stotem letu življenja. V njegov spomin so spili kozarček vina – na otoku, kjer večina prebivalcev doživi sto let. Morda pa res drži, da je najpomembnejše, s kom in s čim se v življenju obdajamo – ljudje, rastline, zrak, življenjski slog …