Po 12 letih, kar je najdaljše nepretrgano vodenje vlade v zgodovini Izraela, se je v nedeljo končalo obdobje desničarja Benjamina Netanjahuja. Parlament je namreč s podporo osmih poslanskih skupin, ki so glede pomembnih vprašanj, kot je palestinsko, pogosto povsem na nasprotnih bregovih, izglasoval novo vlado, katere cilj je odstraniti 71-letnega Netanjahuja z oblasti. Ta se je je še vse do glasovanja danes oklepal menda predvsem zato, ker se kot premier lažje zoperstavlja sojenju zaradi korupcije.
Za novo vlado je po žolčni razpravi glasovalo 60 od 120 poslancev kneseta, kar je bilo dovolj, ker se je eden vzdržal in jih je bilo proti 59. Sicer so vlado podprle dve poslanski skupini levice, dve poslanski skupini sredine, ena desna, dve skrajno desni in stranka arabskih, se pravi palestinskih zmernih islamistov.
En glas večine in veliko protislovij
Netanjahuju z njegovimi 30 poslanci Likuda, ki so najmočnejša poslanska skupina, ni uspelo sestaviti vlade niti po volitvah 23. marca, ki so bile že četrte izredne v zadnjih dveh letih, kar je menda svetovni rekord. To veliko pove predvsem o nestabilnosti izraelske politike in razpršenosti strank v knesetu. In Netanjahu bi lahko, kot napoveduje, hitro zrušil novo vlado, saj ima ob velikih protislovjih večino samo enega poslanca. Možno pa je tudi, da se bodo v Likudu že v naslednjih dneh znebili Netanjahuja kot voditelja stranke.
Glavna stebra nove vlade sta dosedanji opozicijski voditelj Jair Lapid, ki je bolj sredinsko usmerjen, in voditelj manjše skrajno desne stranke Nova desnica Naftali Benet, ki je bil še do lani obrambni minister v Netanjahujevi vladi. Najprej bo dve leti premier Benet, čigar Nova desnica ima samo sedem poslancev (pa še od teh vsaj eden ni glasoval za novo vlado, na čelu katere je šef njegove stranke), nato pa dve leti Lapid, čigar liberalna stranka Tam je prihodnost je s 17 poslanci druga najmočnejša v knesetu.
Benet, ki je bil sprva v ZDA uspešen računalniški programer, je tako dokaz, da je tudi voditelj majhne stranke lahko premier. Po volitvah 23. marca je svojo stranko vsilil kot nujnega partnerja vsake vladne večine. Sicer je zagovornik velikega Izraela in kolonizacije Zahodnega brega. Zdaj pa mu večji del desnega tabora očita, da je prelomil predvolilno obljubo, da ne bo sodeloval z levičarji, Lapidom in Arabci. Benet svoj oportunizem opravičuje s tem, da bi bile pete izredne volitve od leta 2020 katastrofa za Izrael. Skupaj z Lapidom trdita, da hočeta premostiti razlike in delovati v skupno dobro vseh državljanov.
Nasprotujejo obnovitvi jedrskega sporazuma
»Vlada bo delala za vse prebivalstvo: za laike, pravoverne jude, Arabce…« obljublja 49-letni Benet. Vključitev arabskih islamistov v vladno večino bo gotovo vodila do sporov glede politike do Palestincev. Islamisti pa na primer nasprotujejo pravicam za homoseksualce, za kar se zavzema levi del vlade. Vprašanj, zaradi katerih bi lahko nova vlada razpadla, je še kar nekaj. Sicer Benet pravi, da se bo osredotočal na zadeve, pri katerih je dogovor mogoč, kot so gospodarska vprašanja in boj proti covidu-19. Je pa v nedeljo pred glasovanjem v knesetu, ko so ga ves čas prekinjali medklici desničarskih poslancev, poudaril, da njegova vlada Iranu ne bo dovolila izdelave jedrskega orožja. Nasprotoval je tudi sedanjim prizadevanjem ZDA za obnovitev mednarodnega jedrskega sporazuma z Iranom iz leta 2015.
