Preiskovalci iz Avstrije, Nemčije, Madžarske in Romunije so ob podpori Europola in Eurojusta razkrili organizirano kriminalno združbo, vpleteno v trgovino z ljudmi z namenom prisilnega beračenja. Gre za hudodelsko združbo, ki je bila zelo nasilna in je izkoriščala izjemno ranljive posameznike. Kot je sporočil Europol, so v zaključni akciji preiskali sedem lokacij, po eno v Avstriji in na Madžarskem, dve v Nemčiji in tri v Romuniji. Izvedli so štiri aretacije, v vsaki od omenjenih držav po eno. Med drugim so zasegli precej gotovine, več kot 90.000 evrov in 9400 romunskih levov, kilogram zlata in telefone ter druge elektronske naprave.
Nacionalne policije so družinsko osnovano zločinsko skupino preiskovale vse od leta 2017. Gre za ljudi romunskih in madžarskih korenin, ki so z žrtvami trgovali in jih izkoriščali v Avstriji in Nemčiji. Tudi žrtve so izhajale iz Madžarske in Romunije, šlo je za posebej ranljive ljudi, brezdomce s težavami zaradi odvisnosti od alkohola. Prisilili so jih v beračenje na določenih lokacijah v več mestih, med drugim v Ingolstadtu, Nurnbergu in Berlinu v Nemčiji ter v Feldkirchu, Linzu, Bad Hallu in Steyrju v Avstriji. Bili so povsem odvisni od članov zločinske mreže – ta jim je ob prihodu v tujo državo, katere jezika niso poznali, tudi vzela dokumente. Na dan jim je bil zagotovljen sendvič in toliko alkohola, da so nekako preživeli. Deležni so bili nečloveškega ravnanja, nasilja, živeli so v povsem neprimernih bivalnih razmerah. Po drugi strani pa so, kot je ugotovila policija, zločinci na račun izkoriščanja enajstih žrtev zaslužili več kot 200.000 evrov. Dve osebi sta zaradi zdravstvenih težav v teh izjemno ponižujočih razmerah umrli. Eno od njih pa so člani hudodelske združbe prisilili, da je delala v njihovi hiši, kjer so jo obravnavali kot sužnjo.
Ekonomska prisila in finančna odvisnost
Kar zadeva Slovenijo, je policija lani zaznala 42 kaznivih dejanj trgovine z ljudmi. Predlani jih je 29, leta 2019 12, 71 leta 2018 in leto pred tem 67. Cilj storilcev je izkoriščanje žrtev na različne načine, zelo pogosto prek prostitucije ali drugih spolnih zlorab, pa tudi s prisilnim delom, suženjstvom, služabništvom, siljenjem v nezakonita dejanja. Lahko gre tudi za trgovanje z organi, človeškimi tkivi ali krvjo, siljenje v nosečnost ali pa na primer v umetno oploditev. Kot nam je razložil Drago Menegalija, policija ne vodi statističnih podatkov o oblikah izkoriščanja žrtev, je pa v preteklosti že obravnavala kazniva dejanja, v katerih so bile žrtve prisiljene v beračenje.
Da bi občani ali žrtve same naznanile takšno kaznivo dejanje, je zelo redko. Storilci izkoriščajo ranljivost žrtev in z zlorabo podrejenega in odvisnega položaja ter s preslepitvijo dosežejo podrejenost in vdajo v izkoriščanje. Storilci običajno niso fizično nasilni in ne omejujejo gibanja, pač pa nadzor poteka prek ekonomske prisile oziroma spravljanja v finančno odvisnost. Žrtve se v policijskih postopkih ne prepoznajo kot žrtve. Treba je namreč upoštevati, da gre za ranljive osebe iz revnih okolij, ki jim tak način preživljanja pravzaprav omogoča preživetje. Tako prepoznane žrtve v (pred)kazenskih postopkih le redko sodelujejo, razloži Menegalija.