Dejal je tudi, da je bila kriminalistična preiskava zahtevna, trajala je več mesecev, v njej je sodelovalo 80 policistov in 40 kriminalistov, pomagali pa so jim kolegi več drugih policijskih uprav. Med preiskavo so uporabili posebne policijske metode dela.
Opravili so tudi deset hišnih preiskav na novomeškem in ljubljanskem območju, v katerih so zasegli naboje in nekaj denarja, ki so ga storilci pridobili s prodajo ukradenih električnih vodnikov oz. drugih izdelkov iz bakra. Te izdelke so prodali več različnim podjetjem na ljubljanskem območju ter nekaterim za zdaj še neznanim kupcem.
Po besedah Vogrinca kazenska ovadba vsebuje 800 prilog, storilce, ki so stari od 20 do 50 let in so slovenski državljani, pa je policija v preteklosti že obravnavala zaradi kaznivih dejanj s področja premoženjske kriminalitete.
Pred izvršitvijo kaznivih dejanj so storilci skrbno določili in izbirali člane združbe, ki so v nadaljevanju izvršili omenjena kazniva dejanja. Prav tako so si vnaprej priskrbeli potrebna zaščitna sredstva, kot so maske, pokrivala, rokavice, tako da za sabo niso puščali sledi, na podlagi katerih bi jih bilo mogoče identificirati oz. povezati s krajem kaznivega dejanja.
Vnaprej so si organizirali in zagotovili različna prevozna sredstva, ki so jih redno menjevali. Najemali so jih kot nadomestna vozila, s katerih so pred izvršitvijo kaznivih dejanj odstranili registrske tablice in namestili bodisi ponarejene ali pa uporabljali preizkusne registrske tablice.
Prav tako so osumljeni redno menjevali mobilne telefone in telefonske številke. Združba, ki je za izvršitev kaznivih dejanj najemala kombije pri različnih podjetij, je po oceni Vogrinca zelo dobro poznala delo policije in si je pred vsakim vlomom natančno ogledala objekt, v katerega je nameravala vlomiti.
Vodja sektorja za splošno kriminaliteto na Generalni policijske upravi Dejan Garbajs pa je dejal, da so lani obravnavali 50.000 kaznivih dejanj s področja splošne premoženjske kriminalitete, preiskali pa so jih 53 odstotkov. Delež premoženjske kriminalitete v Sloveniji je bil lani 65-odstoten, ta delež ostaja enak tudi letos.
Letos je bilo v Sloveniji storjenih nekaj več kot 27.618 premoženjskih kaznivih dejanj, med katerimi je bilo 14.391 tatvin in 5285 velikih tatvin. Delež preiskanosti teh kaznivih dejanj pa je trenutno 33,2-odstoten.
Premoženjska kazniva dejanja izvršujejo posamezniki naključno, brez vnaprej pripravljenega načrta, medtem ko pa organizirane skupine imajo pripravljen načrt in razdeljene vloge na posameznike.
