Pri udeležbi enega samega letala je bilo največ mrtvih (520) 12. avgusta 1985 med strmoglavljenjem japonskega letala 100 kilometrov od Tokia. Za nesrečo z največ mrtvimi ob trčenju dveh letal v zraku velja nesreča nad Indijo 12. novembra 1996, pri kateri so našteli 349 smrtnih žrtev. Zelo huda nesreča s trčenjem dveh letal se je 10. septembra 1976 zgodila tudi na območju nekdanje Jugoslavije, ko sta nad Vrbovcem nedaleč od Zagreba trčili angleško in slovensko letalo. V letalu ljubljanskega prevoznika je umrlo 107 nemških državljanov, ki so prihajali na počitnice na Jadran. Nemškemu kanclerju Helmutu Schmidtu je ob tem tragičnem dogodku sožalno brzojavko poslal predsednik jugoslovanske vlade Džemal Bijedić, ki je slabih pet mesecev kasneje tudi sam postal žrtev letalske nesreče. Po dolgotrajnem sodnem procesu je bil za krivca zagrebške nesreče spoznan 28-letni kontrolor letenja Gradimir Tasić iz Niša, ki so mu po peticiji kolegov sedemletno zaporno kazen zmanjšali za polovico. Zaradi pomanjkanja kontrolorjev je Tasić na dan nesreče namreč že tretji dan zapored opravljal 12-urni delovnik. Odškodninska tožba svojcev preminulih pri evropskem sodišču še danes ni končana. Pa tudi sicer se je na območju nekdanje Jugoslavije zgodilo nekaj hudih letalskih nesreč. Ena tudi na območju Slovenije, ko je leta 1966 nekaj kilometrov pred brniško pristajalno stezo v gozdu pri Lahovčah na tla treščilo britansko letalo. Hudo je bilo tudi leta 1971 na hrvaškem Krku.
Katastrofa pri Brniku
BRNIKI, 1. septembra 1966 – Okrog 00.40 se je pripetila katastrofa aviona tipa Britania, oznake 2-GANBB britanske zrakoplovne kompanije »Britania AIRWAY«, ki je obratoval na sezonski liniji Luton v Veliki Britaniji–Ljubljana. Katastrofa se je pripetila ob pristajanju približno 2,5 km pred vzletno stezo letališča Ljubljana. Letalo, ki se je znašlo iz neznanih vzrokov na nepredpisani višini (okoli 20 metrov), je udarilo v gozd na mestu, na katerem bi moralo imeti višino približno 200 metrov. V tej katastrofi je izgubilo življenje 95 oseb, medtem ko jih je 22 ostalo živih. Preživele potnike so takoj prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer so jim nudili potrebno zdravniško pomoč. Letalo je povsem uničeno. (…)
Delo, 2. septembra 1966
Letališče ni krivo
Ljudje še vedno največ govorijo o letalski katastrofi britanskega letala Britannia pri Lahovčah. Časopisi so polni najnovejših vesti o poteku preiskave, o stanju preživelih, o sožalnih brzojavkah, o življenju na brniškem letališču, ki je izredno živahno v zadnjih dneh in teče normalno kljub hudi nesreči pred dnevi. Do zaključka redakcije še ni nobenih uradnih poročil o vzrokih te katastrofalne nesreče, čeprav je izredno pomembno poročilo komisije za preiskavo vzrokov nesreč pri direkciji za civilno zračno plovbo, ki so ga izdali v soboto in ki se glasi:
V zvezi z nesrečo letala Britannia oznake G-ANBB, je komisija za preiskavo nesreče med ostalimi preiskavami dne 3. septembra letos napravila tudi preizkus naprav za pristajanje na letališču Ljubljana v prisotnosti angleških strokovnjakov in ugotovila, da vse naprave povsem pravilno funkcionirajo in da ni nikakršnih odklonov, ki bi mogli privesti letalo v nevaren položaj. (…)
Britanski tisk pohvalno piše o naši pomoči ponesrečenim, o pozornosti do mrtvih, o izredno hitri pomoči reševalcev in zdravstvenih ustanov, o skrbi za preživele. (…)
Glas, 7. septembra 1966
Krk: 76 mrtvih?
Reka, 23. maja – nekaj pred 20. uro nocoj je blizu letališča na Krku strmoglavilo letalo »Aviogenexa« s 78 potniki. Letalo je bilo tipa »TU-134«. Po prvih novicah se je rešilo le nekaj potnikov.
Letalo se je vračalo iz Londona, med pristajanjem naglo izgubilo hitrost, udarilo s podvozjem v zemljo in se vnelo.
To je največja nesreča v zgodovini jugoslovanskega civilnega letalstva.
Na reški reševalni službi smo izvedeli, da so takoj, ko so izvedeli za nesrečo, poslali na Krk štiri velike reševalne avtomobile, hkrati pa se je več zdravnikov odpeljalo tja s svojimi avtomobili na pomoč. (…)
Po poročilih reške stalne službe je hkrati v njem zgorelo vseh 76 potnikov, medtem ko so menda trije piloti in steward preživeli in so v bolnišnici. (…)
Delo, 24. maja 1971
Katastrofa dveh potniških letal na zagrebškem nebu: 176 žrtev
Zagreb, 10. sept. – Danes ob 11.16 sta nad Vrbovcem, kakih 40 km severovzhodno od Zagreba na višini 9.800 m trčili potniški letali DC-9 ljubljanskega »Inex-Adria Avioprometa« in »trident« britanske letalske družbe British Airways. Nihče od 176 potnikov in članov posadke v obeh letalih nesreče ni preživel. Ko sta letali strmoglavili, je razbitine in trupla razmetalo v krogu 12 km. Zagrebški preiskovalni sodnik je izjavil, da je do trčenja prišlo zaradi napačne ocenjene višine v koridorju. V priporu je več ljudi, mnogo pa jih tudi zaslišujejo. Letalo »DC-9« je popolnoma razbito in je na tleh zgorelo, medtem ko so od »tridenta« našli sprednji del kabine. Sporočajo, da so našli tudi črno skrinjico našega letala. (…)
Delo, 11. septembra 1976
Sedem let za letalsko nesrečo
Zagreb, 16. maja – Danes se je pred senatom zagrebškega okrožnega sodišča končalo sojenje osmerici kontrolorjev letenja in vodjem zagrebške kontrole letenja, ki jih je obtožnica bremenila, da so krivi za smrt 176 potnikov in članov posadke dveh letal, ki sta lani septembra trčili nad Vrbovcem pri Zagrebu.
Prvoobtoženi kontrolor Gradimir Tasić je bil obsojen na sedem let strogega zapora, ostali kontrolorji in vodja kontrole pa so bili oproščeni.
Delo, 17. maja 1977
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib
