Spopadi so se začeli 27. oktobra blizu meje s Kitajsko. Po ocenah analitikov pomeni ofenziva doslej največji vojaški izziv za hunto, odkar je z vojaškim udarom leta 2021 prevzela oblast v tej državi v jugovzhodni Aziji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Predsednik države Myint Swe je v četrtek opozoril, da državi grozi razpad, če vojski ne bo uspelo ustaviti ofenzive in znova vzpostaviti stabilnosti.
Oboroženo zavezništvo treh etničnih manjšin trdi, da so doslej zavzeli več deset vojaških oporišč, z zasedbo obmejnega mesta Chinshwehaw pa zaprli pomembno trgovinsko povezavo s Kitajsko, ki je glavna trgovinska partnerica Mjanmara. Hunta je zavzetje mesta potrdila.
Število žrtev v spopadih je medtem težko preveriti zaradi redkega dostopa do komunikacijskih sredstev na tem območju, kjer prevladujejo džungla in gore.
Urad ZN za koordinacijo humanitarnih zadev (UNOCHA) je danes še sporočil, da spopadi med hunto in njenimi nasprotniki od začetka meseca potekajo tudi v sosednji regiji Sagaing in zvezni državi Kachin. Zaradi spopadov je bilo tam prisiljeno svoje domove zapustiti 40.000 ljudi.
Vojaška hunta vlada od februarja 2021. Takrat je strmoglavila civilne oblasti zaradi domnevnih volilnih prevar na volitvah maja 2020, na katerih je zmagala Nacionalna liga za demokracijo (NLD) Nobelove nagrajenke za mir Aung San Suu Kyi. To so bile prve parlamentarne volitve po 20 letih v državi, v kateri od leta 1962 vladajo vojaške diktature.
V državi z več kot 130 etničnimi skupinami se oboroženi uporniki več etničnih skupin že desetletja borijo proti vladnim silam in zahtevajo večjo avtonomijo.