Zvit, izmuzljiv in hladen kot kača je francosko-vietnamsko-indijski serijski morilec Charles Sobhraj, ki so ga zaradi zdravstvenih težav – potrebuje operacijo na odprtem srcu – predčasno izpustili iz zapora v Nepalu, kjer je zadnjih devetnajst let zaradi umorov dveh turistov preživljal dve dosmrtni kazni. Sodišče je 78-letnika na svobodo izpustilo tudi zaradi njegove starosti in lepega vedenja. »Odlično se počutim, veliko moram postoriti. Recimo tožiti ogromno ljudi, tudi nepalsko vlado,« je tik pred vkrcanjem na letalo za Pariz povedal za agencijo AFP.
Brezvesten, a čeden in očarljiv Sobhraj se je prav s temi značajskimi potezami dokopal do zvezdniškega statusa v zgodovini najbolj krvoločnih, a obenem najbolj zanimivih zločincev na svetu. Dolga leta je bežal pred roko pravice, vmes dajal intervjuje in se naslajal nad lastno zloglasnostjo, za katero se je vedno našel prostor v časopisih. Nekoč poklicni ropar in prevarant je sčasoma doktoriral v okrutnega morilca, za zgled pa je imel najhujšega med najhujšimi, Američana Charlesa Mansona. Ponosen na to, da so mu mediji nadeli vzdevek azijski Manson, je dolga leta sanjal o tem, da bo tudi sam nekoč vodil kult.
Klal, davil in zažigal
V težave se je spravljal že kot najstnik, pri osemnajstih so ga prvič aretirali zaradi kraje avtov, a si je že takrat v pariškem priporu s podmazanim jezikom izprosil posebne ugodnosti, nad njim očarani pazniki pa so mu jedli z roke. Neprijeten naj bi bil že od malih nog, pa sebičen, impulziven, hlepel je po slavi in denarju, ki sta postala cilj njegovega življenja. Vsakemu, ki ga je hotel poslušati, je rad potarnal, da so ga v takega človeka oblikovale travme iz mladosti, saj da zaradi mešanega azijskega rodu ni bil nikoli zares sprejet v elitističnem zahodnem svetu. Samemu sebi se je smilil, do drugih ni razvil niti kančka sočutja. S ponarejenimi dokumenti je potoval s celine na celino, družino je preživljal z ropi turistov, ki se jim je uspel prikupiti. Da bi nanje naredil vtis, se jim je predstavljal kot prodajalec draguljev ali drog. Z njimi se je spoprijateljil, jih ogoljufal in živel na njihov račun. Še pred prvim umorom je spoznal Indijca Ajaya Chowdhuryja, kasnejšega zvestega pomočnika. Njuna prva žrtev je bila mlada Američanka Teresa, katere truplo so leta 1975 našli v Tajskem zalivu. Žrtve, bilo naj bi jih od ducat do dva, je na začetku poznanstva zastrupljal, nato pa jih pozdravil in od njih pričakoval večno zvestobo. Grozljivo smrt – nekatere je zaklal z nožem, druge žive zažgal do neprepoznavnosti, tretje zadavil – so si prislužile z neposlušnostjo ali izdajo »prijateljstva«, saj so spregledale njegove goljufive namene. Sobhraj je kasneje vztrajal, da je večina umrla zaradi prevelikega odmerka mamil, a so obdukcije pokazale drugače.
Sobhraj, njegova druga žena in njegov zvesti pribočnik so potovali po Aziji in za seboj puščali trupla. Sčasoma so ga na Tajskem aretirali, a kmalu izpustili, saj so se oblasti bale, da bi z negativno publiciteto, ki bi spremljala odmevno sojenje, odganjali turiste. On je odločitev razumel kot zeleno luč za nadaljnje umore. Ključen pri njegovem propadu je bil nizozemski diplomat Herman Knippenberg, ki mu je s trmo in zagnanostjo, kakor tudi s pomočjo takratne žene in Sobhrajevih sosedov, uspelo zbrati kup dokazov. Julija 1976 se je Sobhraj sicer pokopal kar sam – v New Delhiju se je francoskim študentom ponudil za turističnega vodnika, nato pa je vse zastrupil s tabletami, a so ga še pravi čas razkrinkali, ga zadržali in predali policiji. Dve njegovi pajdašici sta takoj vse priznali. Za zapahi je živel razkošno, v zapor je pretihotapil dragulje ter z njimi podkupoval paznike in sozapornike. Po devetih letih je med veliko zabavo, ki jo je pripravil, s pomočjo zaporniške mačke in droge paznike omamil ter spet pobegnil. Dobili so ga in mu naložili dodatno desetletje za zapahi.
Dolgo živel na veliki nogi
Po izpustu leta 1997 se je star 52 let vrnil v Francijo, kjer je na račun lastne zloglasnosti in prodaje intervjujev ter avtorskih pravic za snemanje filma živel na veliki nogi. Na razpolago naj bi imel več kot 15 milijonov dolarjev. Kaj natančno ga je leta 2003 gnalo nazaj v Nepal, kjer je bila zaradi umora dveh turistov za njim razpisana tiralica, ne bo nikoli znano, če tega ne bo sam razkril. Psihologi predvidevajo, da sta bila hlepenje po pozornosti in slavi ter uživanje v zloglasnosti pač prehuda preizkušnja. S pomočjo dokumentacije zagrizenega, z njim že skoraj obsedenega nizozemskega diplomata so ga obsodili na dosmrtno zaporno kazen. Pred leti se je poročil s takrat dvajsetletno, 44 let mlajšo prevajalko, hčerjo svojega odvetnika. Zanjo je bil usoden njegov pogled, očaral jo je s francoskim šarmom, je medijem pojasnila, kako jo je serijski morilec omrežil. Navdušil pa je tudi kulturne delavce, ki so o njem snemali filme in serije ter pisali knjige.
