Slavoj Žižek se je v slogu spretnega retorika uvodoma potrudil pokazati skupne točke z Morganom in njegovim občinstvom. Te vidi v zavedanju, da živimo v času mnogih kriz, vključno z okoljsko in migrantsko. Pri tem je opozoril, da je treba vzroke za krizo iskati na pravem mestu. Kritičen je bil do slepe vere v moč čiste demokracije za ustvarjanje pravične in dobro urejene družbe ter ameriškega progresivizma, ki je medtem postal močno zasidran tudi v prepričanjih evropske levice. Ta pogled na družbo in svet rad izpostavlja, da je za vse kriv kolonializem oziroma da je za vse kriv »belček«. Žižek pripomni, da je prav ta kritika kolonializma pogosto izgovor za napadanje prav tistih vrednot, za katere se progresivisti in levica domnevno borita. Kot primer je navedel Ugando, kjer je bil pred kratkim sprejet zakon, ki omogoča smrtno kazen za istospolnost. Žižek trdi, da je bil zakon utemeljen prav z odporom do zahodnih vrednot in kolonializma. Žižek medtem verjame, da je za nastalo situacijo in zaostrene razmere po svetu v resnici kriv zlasti kapitalizem, rešitev pa je lahko le nekakšna nova oblika solidarnosti.
Razlika med vojno v Ukrajini in Gazi
Dotaknil se je tudi vprašanja vojne v Ukrajini. Ne strinja se z ocenami, da je bila Rusija prisiljena v vojno s strani Nata. Drža zahodnih kritikov imperializma, da je Rusija »dobra«, ker je Nato »slab«, se mu zdi zelo naivna. »Ali so nori? Poglejte, koga Rusija podpira v zahodni Evropi. Samo radikalno desnico, kot sta Le Pen in AfD,« je izpostavil. »Putin nikakor ni levičar. Je mračnjaški, konservativni, verski fanatik.« Oba z voditeljem sta se strinjala, da je bila jedrska razorožitev Ukrajine velika napaka. Brez slednje do ruske invazije najverjetneje ne bi prišlo, menita. »Rusija jasno govori, da je imperialistična in ekspanzionistična država. Dlje ko jo bomo tolerirali, hujša bo sklepna konfrontacija,« je še dodal Žižek. »Zahod mora prenehati dvoumno igro, ko podpira Ukrajino, a ne preveč. Da ne bomo preveč zmotili Rusije in da ne bomo preveč škodovali našemu standardu. Ne, Evropa je v kriznem stanju.«
Pri vprašanju Gaze in Izraela je izpostavil lažno predstavo mnogih na levici, da je Hamas zgolj uporniško gibanje, ter povedal, da so predvsem teroristična organizacija, ki se je v pokolih 7. oktobra 2023 znesla prav nad najbolj pacifističnim delom izraelske družbe, ki je izražal solidarnost z Gazo in prebivalcem Gaze celo pomagal. »Tu je stvar povsem jasna,« trdi Žižek, ki je enako kritičen do politike izraelske strani. Tej očita, da ne izvaja zgolj povračilne vojne v Gazi, temveč hkrati tudi počasno kolonizacijo Zahodnega brega. »Lahko debatiramo o proporcionalnosti izraelskega odziva v Gazi, nihče pa ne bi smel biti vesel glede tega, kaj izraelski naseljenci počnejo na Zahodnem bregu. To je povsem narobe,« se je z Žižkom strinjal Morgan. Žižek je medtem izrazil, da je med najbolj treznimi glavami v Izraelu Ami Ajolan, nekdanji vodja varnostne agencije Šin Bet. Ta opozarja, da je edina dolgoročna rešitev konflikta Izraela s Hamasom in Palestinci, da Izrael slednjim omogoči upanje v boljšo prihodnost. Žižek je hkrati prepričan, da je politika, ki jo vodita Hamas in vlada izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, namenjena zgolj krepitvi njunih lastnih položajev za ceno palestinskih in izraelskih življenj.
Revolucija ukinjanja je svoje mlade
Sogovornika sta se strinjala tudi o problematičnosti tega, da je nepristranska razprava o kompleksnih vprašanjih praviloma napadena z obeh strani. Žižek se je strinjal, da je to dinamiko prepovedi nepristranskosti opaziti tudi pri zagovornikih sodobnih vrednot ameriškega progresivizma. »Pridigajo vključenost in raznolikost. Kaj pa v resnici počnejo? Izključujejo vse, ki so raznoliki in ne vlečejo njihove linije,« je bil kritičen Žižek. »Na živce gre tudi, da pravil ne poznaš v naprej. Kar naenkrat te lahko za nekaj ’ukinejo’.« Žižek je nereflektirano obnašanje zagovornikov ameriškega sodobnega progresivizma, ki počne ravno to, proti čemur se po lastnih trditvah bori, ponazoril s šalo o plemenu staroselcev: »’Ali imate kakšnega ljudožerca pri vas?’ ’Ne.’ ’Prejšnji teden smo pojedli zadnjega.’ To počnejo zagovorniki kulture ukinjanja. ’Pri nas ne izključujemo, ker smo prejšnji teden izključili zadnjega.’«
Žižek je ob tem izpostavil še, da je tragedija drže zagovornikov sodobnega ameriškega progresivizma, da se je z nekaterimi njihovimi deklariranimi cilji možno strinjati, a da te želijo doseči na način, ki bo na koncu zgolj okrepil populistično desnico. Slednji in zlasti državam, kjer se je že močno prijel, kot je Rusija, je medtem očital, da se vse bolj premikajo v fašizem. Tega Žižek razume kot sprejemanje tehnoloških dobrin naprednega sveta, a hkratno zavračanje vrednot in kulture, ki je te tehnološke napredke omogočila, ter vračanje k preživetim vrednotam.
Slovenski filozof potencialne pasti vidi tudi v razvoju določenih sodobnih tehnologij. Med takšne po njegovem mnenju sodi poizkusi povezovanja človeških možganov z računalniki, za kar si prizadeva podjetje Neuralink Elona Muska. Žižek meni, da neposredna povezava med možgani, ko bo posredovanje sporočil skozi jezik odvečno, saj se bodo pomeni lahko prenašali neposredno, skriva več neslutenih pasti. Med drugim, meni Žižek, bi bil to tudi konec seksualnosti. Celo spolna zadovoljitev ne bi več potrebovala dejanja, temveč bi vse to lahko opravili prek neposredne povezave med možgani, je prepričan.
Namesto monarhov bi potrebovali žreb
Glede fenomena »barbenheimer« se je Žižek strinjal, da je svet Barbike morda prikazan kot utopija, a je v resnici pekel. Zgodovinskemu liku Oppenheimerja pa je očital naivnost, ko je zaviral razvoj jedrskega orožja, da ne bi tudi Rusi hoteli večje bombe. Žižek nasprotno meni, da bi Rusi v vsakem primeru poizkušali razviti vodikovo bombo. Izrazil je tudi nelagodje ob poveličevanju Bhagavad-gite v filmu. V tej in podobnih vzhodnih duhovnih pribežališčih zahodnih elit vidi zgolj izgovor za čisto vest med njihovim aktivnim ohranjanjem spornih praks in družbene krivičnosti. V potencialni zmagi Donalda Trumpa medtem vidi nevarnost še dodatne okrepitve novega globalnega reda, kjer lahko elite vsake države s svojim prebivalstvom počnejo, kar se jim zahoče. Ocenjuje pa, da je vzroke za to nevarnost treba iskati prav v neuspehih in napačnih potezah ameriškega liberalizma in vzponu tehno-fevdalizma, ki jih je treba rešiti, če se želi tej nevarnosti tudi zares izogniti.
Za sklep sta se sogovornika dotaknila vprašanja monarhije. Žižek se je ob tem naslonil na nemškega filozofa Hegla, ki je v svoji knjigi Oris filozofije pravice, domnevno zaradi nevarnosti cenzure ohranil položaj monarha, a ta položaj spremenil v točko čiste formalnosti nekoga, ki zgolj na koncu podpiše zakon. Žižek izpostavi, da se danes ni mogoče več vrniti v čas monarhije, a da je vseeno pomembno, da je na simbolni konici politične piramide nekdo, ki ni tehnokrat, temveč zastopa zdravo pamet ljudstva. Meni celo, da bi lahko na to mesto namesto monarhov nameščali posameznike iz ljudstva s pomočjo starega atenskega žreba. Samo ohranjanje monarhije sicer vidi kot simptom omejitev sodobnih oblik demokracije in njenih šibkosti. »Vprašati se moramo, zakaj še obstaja?«
