Izolativnost je glavna lastnost sodobnega stavbnega pohištva, ki jo večina proizvajalcev postavlja na prvo mesto. Oblikovalskih rešitev, varnosti, vzdrževanja in življenjske dobe večina kupcev ne postavlja v ospredje in izhodišče je poleg cene običajno prav toplotna prehodnost oken oziroma vrat. Pravilno vgrajena sodobna okna imajo po nekaterih ocenah več kot trikrat manjšo toplotno prehodnost v primerjavi z dotrajanimi okni starejših letnikov, zato je menjava starih oken lahko prelomen korak v kakovosti bivanja.
Sodobna okna so vedno bolj izolativna
Potrebe po dobri izolativnosti so predmet zadnjih dvajsetih let. Do leta 2000 so bili gradbeni standardi ohlapnejši, potreb po boljši izolativnosti pa ni bilo tudi zaradi nižje cene energentov. Razlog za slabšo energetsko učinkovitost pri starih oknih ni bil okvir, temveč predvsem slaba stekla, ki so povzročala velike toplotne izgube. S sodobnimi večslojnimi zasteklitvami, posebnimi premazi in vmesnimi polnitvami z žlahtnimi plini lahko ustvarimo okna, ki se po toplotni prehodnosti od preostalega ovoja stavbe ne razlikujejo več tako drastično, kot je to veljalo za starejša okna. Več kvadratnih metrov velike zasteklitve so zato izvedljive tudi pri nizkoenergijski gradnji. V praksi to pomeni, da v primeru nizkega zimskega sonca, ki segreva okno, v prostor pride na ta način več toplote, kot pa se je zgubi. S pravilnim načrtovanjem so okenske površine v sončnih zimskih dneh zato celo skromen vir pasivne toplote.
Vhodna vrata – okras, varnost in zaščita
Izolativne lastnosti vrat so kupcem, ki ne opremljajo pasivnih ali nizkoenergijskih hiš, pogosto manj pomembne. Na prvem mestu sta videz in protivlomna zaščita, kljub temu pa naj ne bi pozabili za toplotno prehodnost. Razlog za manjšo pozornost, ki jo ljudje namenjamo izolativnosti vhodnih vrat, je tudi njihova pozicija v hiši – včasih so zaščitena z vetrolovom ali pa je za vhodnimi vrati stopnišče, predsoba ali veža. Te prostore običajno ogrevamo na nižjo temperaturo in toplotne izgube so manj opazne, kar pa ne pomeni, da jih ni. Kakovostna vhodna vrata morajo torej tudi izolirati – zvočno in toplotno. Šibka točka vhodnih vrat slabše kakovosti je lahko zasteklitev, ki mora prav tako izpolnjevati zahteve po toplotni prehodnosti.
Naj ustavijo hrup, ne pa naravnih zvokov
Če je toplotna izolativnost skoraj univerzalna zahteva kupcev stavbnega pohištva, je potreba po dobri zvočni izolativnosti bolj izrazita v mestnem okolju. Hrup je vrsta emisij, ki človeka obremenjujejo podobno kot slab zrak in druge nevšečnosti. Konstanten hrup slabša spanec, povzroča stres in vpliva na nekatere kronične bolezni. Najpogostejši vir hrupa so cestni, železniški in letalski promet. Stavbno pohištvo ima razred protihrupne zaščite naveden z vrednostjo RW, ki je najbolj odvisna od protihrupne zaščite stekla (IGU). S temi vrednostmi je definirano zmanjšanje hrupa, ki ga dosežemo z določenimi okni ali vrati. Starejša enoslojna okna so zmanjšala hrup za približno 20–30 decibelov, najbolj izolativna okna pa odstranijo vse do 50 decibelov hrupa. Če upoštevamo, da zazna človeško uho padec jakosti zvoka za 10 dB kot približno zmanjšanje hrupa za polovico, si lahko predstavljamo, da visoki protihrupni razredi ustvarijo zelo izrazito mejo med notranjostjo in zunanjostjo. Takšna zvočna izolativnost je nujna za doseganje miru, koncentracije in zasebnosti v bližini letališč in avtocesti, drugod pa je celo nezaželena, saj v celoti izbriše prijetno zvočno podobo naravnega okolja.
