Vlada je potrdila novo strategijo upravljanja kapitalskih naložb. Kot je pojasnil finančni minister Klemen Boštjančič, so jo na ministrstvu pripravili s previdnostjo in odgovornostjo ter uskladili z vsemi deležniki, saj so želeli, da predstavlja osnovno orodje države za aktivno lastništvo družb. »S strategijo upravljalcu državnih naložb – Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) –, delničarjem, kapitalskemu trgu in širši javnosti sporočamo svoje cilje pri upravljanju državnih družb. Strategijo smo prilagodili trenutnim razmeram. Nekaj podjetij je bilo namreč po letu 2015 prodanih ali so zaključila v stečaju, k SDH pa je bila pripojena Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). Predlog nove strategije ne vključuje le kapitalskih naložb, ampak se nanaša na širše naložbe države, na primer na terjatve in nepremičnine v lasti SDH,« je povedal Boštjančič.
Odpravljena bojazen pred privatizacijo
Od 84 kapitalskih naložb, ki so vključene v strategijo, je 34 naložb klasificiranih kot strateških. Poleg ekonomskih in finančnih ciljev mora SDH pri njih upoštevati tudi strateške cilje, ki jih določa strategija. Osem naložb je pomembnih, kar pomeni, da želi država v njih ohraniti ključne razvojne dejavnike, 42 naložb pa je portfeljskih, s katerimi poskuša država doseči izključno gospodarske cilje, je dejal Boštjančič.
V osnutku strategije upravljanja kapitalskih naložb sta bili Pošta Slovenije in Zavarovalnica Triglav iz strateških naložb, kamor sta bili uvrščeni v zadnji strategiji, sprejeti leta 2015, prekvalificirani v pomembne, kar je dvignilo veliko prahu. Med strateške naložbe so sicer uvrščene družbe, ki izvajajo za državo pomembne infrastrukturne naloge in razpolagajo z naravnimi monopoli. V to skupino so uvrščeni tudi operaterji javnih omrežij. Pri strateških naložbah mora država ohraniti vsaj 50 odstotkov plus eno delnico. Med pomembne naložbe pa so razvrščene družbe (Krka, Petrol, Sava Re …), ki so prav tako nosilke širšega gospodarskega razvoja in imajo pomembno vlogo pri povezovanju družb v dobaviteljske verige in pri internacionalizaciji gospodarstva. V teh naložbah mora država ohraniti vsaj 25 odstotkov plus eno delnico. Po pojasnilih Boštjančiča Pošta Slovenija in Zavarovalnica Triglav ostajata strateški naložbi države. »Nikoli ni bil naš namen njuna privatizacija. Ta bojazen je zdaj dodatno odpravljena. Osnutek strategije smo pripravili izključno po strokovnih kriterijih, z uvrstitvijo Pošte Slovenije in Zavarovalnice Triglav med pomembne naložbe pa ni bila predvidena njuna privatizacija.«
Dvig produktivnosti
Pošta Slovenije, je še pojasnil Boštjančič, je edina družba, ki je sposobna izvajati univerzalne poštne storitve v državi na podlagi koncesije Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos), v Zavarovalnici Triglav pa imata država in ZPIZ z zakonom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje varovan 34-odstotni delež, kar zagotavlja višji delež, kot velja za pomembne naložbe. Dodal je, da Telekom Slovenije v končni verziji strategije ostaja uvrščen enako kot v osnutku – namesto med portfeljske naložbe, v katerih država ni obvezana ohraniti kontrolnega deleža in v katere je bil uvrščen doslej, je po novem klasificiran kot pomembna naložba.
Po Boštjančičevih besedah je ključen ekonomski cilj strategije dvig produktivnosti, torej da družbe z danimi sredstvi naredijo več. Ciljni donos celotnega portfelja je še vedno določen pri osmih odstotkih. Od ustanovitve dalje leta 2014 je SDH lani dosegel rekordni donos kapitalskih naložb: znašal je 10,2 odstotka.
