Institucionaliziran strankarski sistem vključuje tudi konsolidacijo in preživetje največje vladne stranke, ki bi morala preživeti mandat in na naslednjih volitvah nastopiti z rezultati in obljubami za prihodnost. Enako velja za drugi dve koalicijski partnerici. Te stvari seveda ne potekajo same od sebe, kar pomeni, da bo potrebno veliko dela in profesionalizacije, da se kaj takega uresniči. Za zdaj stvar v veliki meri peša. Zato se nam potencialno obetata že tolikokrat viden scenarij o iskanju manjšega zla in ponovno kupovanje upanja na naslednjih volitvah. Ker je čas prav tako pomembna komponenta, so bo prej ali slej zgodila zasičenost tudi pri volivcih. Prevladala bo teza, da so vsi isti, kar ima lahko pogubne posledice za volilno udeležbo, zaupanje v stranke, vlade in institucije države, kar je vsekakor slabo za demokracijo. Večer v soboto
Nepreslišano: Dr. Alem Maksuti, politolog
Slovenija potrebuje institucionaliziran strankarski sistem, v katerem se bodo na oblasti izmenjevale stranke z različnim ideološkim predznakom. Za zdaj to ostaja nemogoča misija. Potrebovali bi novo desno stranko, ki bi nastala na pogorišču onkraj realnosti zasidrane opozicije, ki deluje kot destruktivna politična sila v sistemu. Potrebovali bi opozicijo, ki ne bo ovirala legitimno izvoljene vlade z vlaganjem zakonskih predlogov, za katere v državnem zboru nima podpore; opozicijo, ki ne bo vlagala interpelacij in referendumskih pobud, utemeljenih na predpostavkah iz teorij zarot; opozicijo, ki ne bo sledila osebnim frustracijam posameznikov in nacionalističnim projektom, ki nimajo absolutno nič z življenjem in problemi državljanov; opozicijo, ki bo dojela, da je izgubila volitve in da je čas, da zamenja vodstvo in poskuša ponuditi drugačen program za prihodnost.