Zaradi neprilagojene hitrosti je lani na naših cestah umrlo 26 ljudi. Vsakoletni maraton hitrosti, ko policija na ceste pošlje vse razpoložljive radarske zmogljivosti, a lokacije merjenj tudi javno objavi, bo potekal jutri.
Policisti bodo po vsej državi jutri merili hitrost voznikom. (Foto: Matjaž Rušt)
Po slovenskih cestah jutri poteka tako imenovani maraton hitrosti. Policija bo po vsej državi med šesto zjutraj in šesto popoldne merila hitrost voznikom. Kot je zdaj že navada, so lokacije merjenja tudi javno objavili na njihovi spletni strani. »Z vnaprejšnjim obveščanjem voznikov in objavo lokacij želimo delovati predvsem preventivno, da bi vozniki z umirjeno in defenzivno vožnjo pripomogli k varnejšim cestam, takšno vožnjo pa nadaljevali tudi takrat, kadar ne potekajo tovrstni poostreni nadzori,« so prepričani na policiji.
Zaradi neprilagojene hitrosti je lani na naših cestah umrlo 26 ljudi. To je sicer precej manj kot leto prej, ko je statistika zabeležila 49 smrtnih žrtev zaradi hitrosti. Po drugi strani pa se je zaradi hitrosti lani zgodilo kar 3500 nesreč, kar je 17 odstotkov več kot leto prej. Tudi huje poškodovanih je bilo precej več. Polovico vseh nesreč povzročijo vozniki, stari od 18 do 34 let. Mladi med 18. in 24. letom so trikrat bolj nevarni glede hitrosti kot recimo tisti nad 65. letom starosti, kaže statistika, ki jo je pripravila Agencija za varnost v prometu (AVP). Še en srhljiv statistični podatek: leta 2022 je bilo največ umrlih zaradi neprilagojene hitrosti med vozniki enoslednih motornih vozil (6) in kolesarji (5). Povsem jasno je torej, kdo so najbolj ranljivi udeleženci v prometu. Med tipi cest pa je pravilo, da so avtoceste, kljub temu da so tam hitrosti najvišje, najbolj varne. Na njih se pripeti daleč najmanj nesreč, največ (polovica!) pa v naseljih. Najhujša je kombinacija hitrosti in alkohola. Več kot tretjina voznikov, ki so pijani povzročili nesrečo, je vozilo prehitro. Ta usodna kombinacija je lani po podatkih AVP vzela devet življenj. Največ prometnih nesreč s smrtnim izidom zaradi neprilagojene hitrosti se sicer, pričakovano, zgodi ob koncih tedna, časovno pa med polnočjo in eno uro zjutraj oziroma nasploh ponoči.
Na AVP so pogledali še, kakšne podatke lahko dobijo iz prikazovalnikov hitrosti, ki so jih lani postavili v nekaterih slovenskih občinah. Nekateri so precej šokantni. Recimo primer iz Trnovske vasi, kjer je voznik v območju, kjer je hitrost omejena na 30 kilometrov na uro, vozil neverjetnih 132 kilometrov na uro. Gre za lokacijo v neposredni bližini šole! V Kočevju je prikazovalnik nekemu vozniku pokazal kar 190 kilometrov na uro, čeprav bi se obarval zeleno pri hitrosti, nižji od 70 na uro. Ta prikazovalnik je v bližini prehoda za pešce in kolesarske steze!
