Zgodovinski vrh preoblikovanega severnoatlantskega zavezništva, na katerem je bil v ospredju nadaljnji odziv na vojno v Ukrajini, se je končal z razpravami o grožnji terorizma, zagotavljanju pomoči državam Natove južne soseščine v boju proti terorizmu, načinih soočanja z rastočo močjo Kitajske v indopacifiški regiji ter s prizadevanji za povečanje izvoza ukrajinskih žitaric.
Odvračanje totalne vojne
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je vnovič poudaril, da je zavezništvo s tem vrhom in celotnim preoblikovanjem Nata Moskvi želelo poslati jasno sporočilo, da bo vsak poskus agresije na katero koli članico Nata, kakršno trenutno doživlja Ukrajina oziroma jo je Gruzija leta 2008, sprožil odgovor celotnega zavezništva. Da do tega ne bi prišlo, pa bo zavezništvo še naprej zasledovala dva temeljna cilja, je pojasnil: dobavljalo bo pomoč Ukrajini in z odvračalno držo preprečevalo, da se razmere zaostrijo. »Vemo, da se lahko razmere še zaostrijo. Če to postane totalna vojna med Rusijo in Natom, bomo videli trpljenje, uničenje in mrtve v obsegu, ki bo veliko hujši od tega, kar vidimo v Ukrajini danes,« je dejal Stoltenberg in napovedal, da bo prihodnji vrh voditeljev Nata prihodnje leto v Litvi. Pri okrepljeni odvračalni drži Nata bo Slovenija po besedah premierja Roberta Goloba pomagala predvsem tam, kjer lahko največ prispeva – na zahodnem Balkanu. »Verjamem, da en slovenski vojak na zahodnem Balkanu lahko prispeva bistveno več kot isti slovenski vojak na katerem drugem območju, ki ga manj pozna,« je dejal Golob.
»Svet se spreminja in tudi Nato se spreminja,« je o izkupičkih vrha dejal ameriški predsednik Joe Biden. »Putin je želel finlandizacijo Nata, dobil pa je natoizacijo Finske,« je opisal dogovorjeno novo širitev zavezništva. Omenil je, da je na poti doseganja 2-odstotnega deleža BDP za obrambo prvič večina držav članic. Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je ocenil, da odločitev Švedske in Finske za članstvo v Natu kaže, da so Putinove strategije napačne, z njimi pa škoduje lastnim interesom.
Prihodnji teden podpis protokolov
Po umiku turške blokade vstopanja Švedske in Finske v zavezništvo pristopnih protokolov na vrhu še niso podpisali. To bodo na sedežu zavezništva storili v torek v prisotnosti zunanjih ministrov obeh držav. S tem državi še ne bosta postali članici, saj morajo vse države opraviti še ratifikacijske postopke, kar lahko traja do osem mesecev.
Na njuno članstvo se je ruski predsednik Vladimir Putin odzval z mešanimi signali. Po eni strani je govoril, da s članstvom obeh držav v zavezništvu nima težav, a jima je hkrati zagrozil s protiukrepi, če bodo na njunem ozemlju nameščene Natova bojna oprema in enote. Zaradi sklepov zavezništva, s katerimi je Nato okrepil svojo odvračalno držo, je Putin vodilnim članicam Nata pripisal hegemonistične in imperialistične težnje, ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je pristavil, da se vzpostavlja nova železna zavesa med Rusijo in zahodom. »Naj bodo previdni,« je dejal. Biden pa je rekel, »ne vem, kako se bo vojna končala, ne bo pa se končala z zmago Rusije«. Poudaril je, da bo podpora ZDA Ukrajini trajala tako dolgo, kot bo potrebno.