Pred leti smo stroške ogrevanja v večstanovanjskih stavbah enostavno plačevali glede na delež ogrevalne površine stanovanja v celotni ogrevalni površini stavbe, nato so uvedli tako imenovane delilnike toplote, a s tem zgodba še ni zaključena.
Kot nam je pojasnil Robert Pajk, direktor podjetja Enos Ote, ki izvaja dejavnost oskrbe s toploto na območju Jesenic, mora upravnik stavbe, ali pa lastniki, če stavba nima upravnika, izvajalcu posredovati podatke o celotnih toplotnih izgubah za posamezne dele stavbe, ki se s toploto za ogrevanje oskrbuje iz sistema daljinskega ogrevanja, in o ogrevani površini posameznih delov. Podatki o toplotnih izgubah se izračunajo na podlagi predpisa, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah, in predpisa, ki ureja podrobnejšo vsebino, obliko in metodologijo za izdajo energetske izkaznice.
»To pomeni, da morajo upravniki oziroma lastniki stanovanj pridobiti projekt toplotnih izgub stavbe, ki je osnova za izračun korekturnih faktorjev, ter te podatke posredovati izvajalcu delitve in/ali izvajalcu obračuna, ki te faktorje, če niso že izračunani v prej omenjenem projektu, tudi določi in jih uporabi pri izračunu porabniških deležev stroškov toplote za ogrevanje,« je dodal Pajk.
Marko Ahčin iz podjetja Dominvest, enega izmed upravnikov v mestu, nam je razložil, da ima velika večina večstanovanjskih in drugih stavb na Jesenicah izkustveno določene korekturne faktorje za izenačitev vpliva lege posameznih delov. Ta metoda je zadostovala zahtevam preteklega pravilnika, po novem pa se lahko korekturni faktorji določijo le na podlagi izračunov gradbene fizike. To so v zadnjih letih storili v več deset stavbah. »Za tiste stavbe, ki še nimajo določenih novih korekturnih faktorjev, to predstavimo na zborih etažnih lastnikov in jim predstavimo ponudbo za izračun. Če etažni lastniki ponudbo potrdijo, se izvede izračun novih korekturnih faktorjev,« nam je o postopku povedal Ahčin.
Kaj zajema novi pravilnik?
»Skoraj vsako stanovanje v večstanovanjski stavbi ima različne toplotne izgube, ki so odvisne od orientacije in lege stanovanja v stavbi, površin in toplotnih prehodnosti obodnih konstrukcij, skozi katere prehaja toplota, vgrajenega stavbnega pohištva, površine tlorisa in prostornine stanovanja ter karakteristik prostorov, na katere meji stanovanje, kot so neogrevana stopnišča, kleti, podstrešja in podobno,« razlagajo na Dominvestu, kjer dodajajo, da novi pravilnik predpisuje, da je treba za vse stavbe, v katerih se izvaja delitev stroškov ogrevanja po dejanski porabi, najkasneje do 1. januarja 2025 korekturne faktorje določiti na podlagi izračunov gradbene fizike.
V Dominvestu so zadevo tudi izračunali na konkretnem primeru. V obravnavani stavbi so bili korekturni faktorji v preteklosti določeni izkustveno. Olajšave so tako segale od nič do 15 odstotkov. Po izračunu korekturnih faktorjev pa se je situacija močno spremenila in segajo najvišje olajšave vse do 78,3 odstotka. »Vrednosti dobijo zares pomen, ko jim pripišemo posledice v obliki stroška etažnih lastnikov za ogrevanje. V ta namen smo izvedli celotni obračun stroškov za mesec december s starimi in novimi faktorji. In tu nastopi šokantnost problematike. Lastniki najbolj oziroma najmanj ugodnih stanovanj v stavbi bi v primerjavi s starim izračunom plačali okoli 50 odstotkov več oziroma manj za ogrevanje. Nekaj tako neopaznega, kot je korekcijski faktor, lahko torej za posameznika v skrajnem primeru pomeni razliko približno 400 evrov na letni ravni, v plus ali minus,« so opozorili ob tem.
