Med vasema Dobrava in Drama ob današnji cesti iz Škocjana v Šentjernej je nekoč stal srednjeveški trg Gutenwerd. O srednjeveški pokrajini ob reki Krki – kjer so bile še druge urbane naselbine, dve sta preživeli do danes, to sta Kostanjevica na Krki in Rudolfovo, medtem ko sta Gutenwerd in Kronovo skoraj utonili v pozabo –, ki je bila tudi del dežele Kranjske in je bila vpeta med nemško cesarstvo in ogrsko državo, slovenski arheologi dobrih petsto let pozneje še vedno sestavljajo celostno zgodbo. Predvsem se želijo dokopati do urbanističnega načrta trga Gutenwerd.
Znova aktualna izkopavanja
Vodja projekta arheolog dr. Tomaž Nabergoj je povedal, da je bil trg v lasti škofje iz Freisinga na Bavarskem. Nastal je verjetno v 12. stoletju in dosegel svoj razcvet v 13. in 14. stoletju, nato pa, posebej po nastanku habsburškega Rudolfswerda, današnjega Novega mesta, izgubil svoj pomen. Ko so jih leta 1473 napadli še Turki, si niso več opomogli in trg je prenehal obstajati. O tem je freisinški škof Janez tirolskemu vojvodi Sigmundu napisal pismo, ki ga hrani Tirolski deželni arhiv v Innsbrucku. V njem je poročal o škodi, ki so jo Turki tisto poletje povzročili njegovim posestim na Kranjskem, posebej o uničenju trga Gutenwerd v gospostvu Klevevž. Od Gutenwerda se je do danes ohranila le cerkev, ki je sicer barokozirana, nahaja pa se na kmetijskem zemljišču, pod katerim je še vedno pokopano naselje.
Na arheološka izkopavanja se je ekipa Narodnega muzeja pod vodstvom dr. Vinka Šribarja prvič podala že leta 1967, nadaljevali so jih tudi v osemdesetih 20. stoletja. Pred tremi leti pa je Gutenwerd za stroko postal znova zelo aktualen. Gre sicer za najbolje raziskano arheološko najdišče iz poznega srednjega veka na Slovenskem. Razstava, ki so jo ta teden odprli v Narodnem muzeju Slovenije pod naslovom Nekoč je bil Gutenwerd, pa v bistvu sooča stara in nova spoznanja o tej srednjeveški naselbini, in odpira prostor še nadaljnjim interpretacijam. Na ogled je okrog šeststo predmetov, ki jih hrani Narodni muzej, pa tudi gradivo, ki so ga pridobili iz drugih ustanov.
Po razstavi kot skozi film
Prostorska zasnova razstave je delo arhitektke Sanje Jurce Avci. Cesta nas popelje proti cerkvi in skuša pričarati srednjeveški trški utrip, mimo obrtnikov – lončarja, kovača, usnjarja in peka –, mimo stojnic. Pot se pravzaprav začne z rekonstrukcijo srednjeveške hiše (arheologi so odkrili le njene temelje), v kateri se nam počasi razgrinjajo improvizirani prizori vsakdanjega življenja neke družine. Recimo kako so prek žrmelj mleli žita in kje pekli kruh. Mlinska kamna so za namene razstave izdelali študentje. Veliko drobnih detajlov pritegne obiskovalca, denimo skrivnostna skrinjica; poiskati je treba pravi ključ, ki odklene ključavnico, v njej pa se nam nato razkrije odlomek keramične posode z upodobitvijo človeškega obraza, ki so mu arheologi dali ime Gerloh.
V to srednjeveško vzdušje so ob razstavni poti vpete steklene vitrine, ki iz številnih drobnih arheoloških okruškov pletejo podzgodbe. Vidimo lahko brusne kamne, preproste glinene lojenke, železne podkve za konje in vole, veliko je kuhinjskega in namiznega lončenega posodja, še več pa najrazličnejših žebljev. Dopolnjujejo jih zgodovinski dokumenti, likovne upodobitve iz istega obdobja, pa tudi interaktivno, video in filmsko gradivo. Na ogled so recimo arhivski posnetki arheoloških izkopavanj Gutenwerda iz 60. in 70. let minulega stoletja, ki jih hrani Televizija Slovenija, ter igrani film Gutenwerd - Izginulo mesto.
Poleg arheoloških najdb vidimo na razstavi tudi različne numizmatične najdbe; kovnica je bila morda celo najpomembnejša med slovenskimi kovnicami v 13. stoletju. Sto primerov pisnega gradiva pa omenja Gutenwerd do leta 1500. »Vse to gradivo smo na tej razstavi skušali prikazati tako, da smo tiste drobne predmete, večinoma odlomke, ki jih sicer v depoju v muzeju hranimo v deset tisoč izvodih, postavili v različne kontekste – arheološke, ki so jih arheologi prepoznali kot pomembne za datiranje raznih delov, elementov naselbine, ter seveda zgodovinske, skozi katere lahko danes dojamemo pomen tega arheološkega najdišča in hkrati vidimo njegovo zgodovinsko vlogo,« pravi Nabergoj. V tistem času, med 12. in 15. stoletjem, še v visokem in poznem srednjem veku, je bilo to območje namreč na samem jugovzhodu države Svetega rimskega cesarstva na območju Kranjske, in tam se je posebej v 12. stoletju začela kolonizacija, posledica katere je zelo verjetno tudi nastanek Gutenwerda. Razstavna srednjeveška pot se sklene z zvočno vizualno instalacijo. Avtor kipa prihajajočega Turka in s tem pogroma za trg Gutenwerd, ki je vpet v instalacijo, je Damijan Kracina.
