Med novostmi v kulturni ponudbi Bleda tako domačini kot ljubitelji umetnosti najbolj nestrpno čakajo Muzej sodobne umetnosti, katerega poslopje že gradijo ob cesti na blejski grad. Kot pravi direktor Zavoda za kulturo Bled Matjaž Završnik, je to največji projekt znotraj razširjenega grajskega kompleksa. »Na osnovi sklenjene stavbne pravice naložbo v celoti financira podjetje Artarhiv iz Ljubljane zbiratelja Igorja Laha, projektant zgradbe pa je svetovno znani arhitekt David Chipperfield, ki je projektiral že vrsto pomembnih kulturnih objektov, kot je na primer knjižnica v Berlinu,« dodaja.
Od sodobne umetnosti k arheološkim najdbam
V muzeju bodo razstavljena dela svetovno znanih sodobnih umetnikov, kot sta slovenski kipar Zoran Mušič in nemški slikar Anselm Kiefer, možne pa bodo tudi občasne razstave in kulturni dogodki. »Vsa dela, ki bodo razstavljena v muzeju, so v lasti investitorja,« pojasnjuje direktor zavoda. Gradnja že zdaj poteka ob misli na razstavljena dela, saj so dimenzije prilagojene enemu izmed večjih eksponatov. Objekt naj bi bil zgrajen konec prihodnjega leta, prve obiskovalce pa naj bi, kot pravi Završnik, dobil spomladi leto zatem. »Glede na to, da bodo tam predstavljena dela visoke vrednosti, bo temu prilagojen tudi sam muzejski objekt. Pomembna je umestitev v prostor v smislu osvetlitve, vlažnosti, temperature in podobnih dejavnikov,« opozarja in dodaja, da gre za pomembno pridobitev za Bled z vseh vidikov.
V neposredni bližini Muzeja sodobne umetnosti bo isti investitor na Bledu uredil tudi Arheološki muzej, ki naj bi ga Zavod za kulturo Bled vzel v najem. »Okolica blejskega gradu je eno najbogatejših in najbolj raziskanih arheoloških najdišč v okolici. V muzeju bodo predstavljena najpomembnejša odkritja s tega območja. Še en muzej pa naj bi dobili v starih prostorih blejske knjižnice, ki se je pred kratkim preselila v novi medgeneracijski center. V prazne prostore nameravamo umestiti muzej turizma, ki bi prikazoval najpomembnejše mejnike v 170-letnem razvoju turizma na Bledu,« opisuje Završnik in dodaja, da bo pomembno vlogo v njem dobil tudi začetnik zdraviliškega turizma na Bledu Arnold Rikli. V nekdanji knjižnici na Bledu pa namerava zavod urediti tudi galerijo znamenite domače ustvarjalke Melite Vovk. »Glede vsebine muzeja turizma smo še na začetku, material zanj še zbiramo. Z različnimi strokovnjaki bomo poskušali priti do glavnih poant v turistični zgodovini Bleda. V našem kraju imamo tudi nekaj zbirateljev z zelo bogatimi zbirkami, ki bi jih želeli postaviti na ogled,« opozarja Završnik.
Kmetija, kakršnih ni več
Kulturno obarvana bo tudi vsebina Mrakove domačije, ki jo je pred šestimi leti občina odkupila od številnih lastnikov in jo v upravljanje zaupala zavodu. »Gre za dva objekta. Vsebina v stari hiši bo etnološko obarvana. Muzejski del bo prikazoval, kako je bila v zadnjem obdobju delovanja videti ta kmetija, eden zadnjih primerov tovrstne dediščine na našem območju. Nekdanje gospodarsko poslopje, ki je sodilo k domačiji, pa bo zagotavljalo vso potrebno infrastrukturo za obiskovalce, na primer sanitarije, lokal, prostor za nakup vstopnic,« našteva direktor zavoda. Zanimivo pa bo tudi zgornje nadstropje objekta, saj bodo v njem uredili sobo kiparja Slavka Oblaka, ki izhaja prav s te kmetije. »Zdaj živi v Nemčiji, a veliko njegovih del že krasi naš kraj,« opozarja Završnik. S tem pa želijo na Bledu pokazati, da Mrakova domačija kot ena od tradicionalnih kmetij ni bila samo vir garanja na polju, ampak je rodila tudi umetnike. Za sofinanciranje ureditve domačije so se prijavili na razpis programa za odpornost in okrevanje, katerega rezultate pričakujejo v kratkem.
