Ustavno sodišče je soglasno razveljavilo člen iz jesenskega protikoronskega paketa PKP6, ki ni bil povezan z epidemijo, ampak – zelo verjetno – s fakultetami, ki so blizu Janševi vladi. Vladna koalicija je lani na presenečenje poznavalcev visokošolskega prostora v protikoronsko zakonodajo vključila določbo, da nobeni od fakultet in univerz za daljše obdobje ni treba izpolnjevati strožjih pogojev za akreditacijo, ki so bili na novo določeni leta 2016. Letos se izteka petletno obdobje po tej spremembi, v katerem morajo visokošolski zavodi akreditacijo obnoviti.
Ustavni sodniki so že januarja izvajanje tega zakonskega določila začasno zamrznili, zdaj pa so odločili, da ukrep, ki bi lahko povzročil, da bi se visokošolski zavodi reakreditirali pod različnimi pogoji, ni bil skladen z ustavo. Poudarili so, da je bila utemeljitev zakonske spremembe preveč splošna in ni konkretno prikazala, kaj v zvezi z epidemijo naj bi povzročalo visokošolskim zavodom težave pri reakreditaciji.
Epidemija brez vpliva
Po dostopnih podatkih težav z reakreditacijo v tem obdobju ni bilo na nobeni od velikih univerz. Na Univerzi v Mariboru so nam danes zatrdili, da na njihove akreditacijske postopke ne vplivata ne sprejeti člen ne njegova razveljavitev na ustavnem sodišču. Aleš Oven, pomočnik rektorice Univerze na Primorskem, je dejal, da jih odločitev ustavnega sodišča veseli. »Univerza na Primorskem je bila sopodpisnik dopisa, ki so ga javne univerze ministrstvu za izobraževanje poslale še pred sprejemanjem PKP6. Zagovarjali smo stališče, da akreditacijskih postopkov ni treba spreminjati zaradi epidemije covida-19 in da ta ni vplivala na kakovost dela univerz,« je dejal Oven.
Tudi republiška agencija Nakvis, ki vodi akreditacijske postopke, je lani ministrstvo za izobraževanje obvestila, da pri akreditacijah epidemija ni povzročila težav. V kratkem spomladanskem obdobju resda ni bilo mogoče pregledati fakultetnih prostorov (kar je del akreditacijskega preverjanja), a so bile te težave kmalu odpravljene.
Iz enega od internih zapisnikov ministrstva za izobraževanje, ki ga je objavila Pop TV, in tudi iz naših pogovorov s poznavalci dogajanja pa je razvidno, da je skušala SDS pomagati predvsem Novi univerzi, zasebni visokošolski ustanovi v lasti Janševega podpornika Petra Jambreka. Ta naj bi nove strožje pogoje težje dosegla. Na Novi univerzi so sicer tovrstno povezavo zanikali in zatrdili, da vse pogoje za akreditacijo izpolnjujejo. Tudi v SDS so trdili, da ne ščitijo Jambrekove ustanove, ampak vse visokošolske ustanove.
Politične posledice
Iz okoliščin primera je mogoče razumeti, da ni težava v reakreditaciji posameznih fakultetnih programov Nove univerze, ampak v akreditaciji ustanove kot celote. Kot je razvidno že iz njenega imena, si Nova univerza prizadeva, da bi bila priznana kot univerza (samo ime tega statusa še ne potrjuje). A za pravi »status« univerze so pogoji bolj kompleksni kot za akreditacijo posameznih fakultet. Uradno o tem, ali bi Jambrekova ustanova pogoje izpolnila, ni mogoče dobiti podatkov, saj bo to razvidno šele iz končnega poročila akreditacijskega postopka.
Pobudnik ocene ustavnosti, profesor z mariborske univerze Danijel Rebolj, je po odločitvi ustavnega sodišča sporočil, da je z izidom zadovoljen. Po njegovem mnenju je ustavno sodišče zaščitilo visoko šolstvo pred nižanjem standardov kakovosti. Nekdanji državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Jure Gašparič nam je danes dejal, da so tudi v njegovem krogu sodelavcev na ministrstvu že v času njegovega službovanja trdili, da ukrep ni bil nujen in ne razumen. Parlament ga je kljub temu sprejel, premier Janša pa je zaradi tega in zaradi drugih nasprotovanj zahteval Gašparičevo odstavitev in jo na koncu tudi dosegel.
Več opozicijskih političnih strank je danes ministrico za izobraževanje Simono Kustec pozvalo k odstopu.
