Zapis v članku, da »državni vrh sprejema politične dokumente, ki jedrsko energijo obravnavajo kot sveti gral in namenoma ne omenjajo njenih slabih plati, vse to pa brez kakršnih koli finančnih informacij ali podatkov o projektu, saj ta sploh še ne obstaja,« zveni grozljivo in kaže, kot da se v Sloveniji dogaja jedrski udar.

Nujno je opozoriti, da celotna nejedrska skupnost, ne le omenjene nevladne okoljske organizacije, nasprotujejo jedrskim avanturam v Sloveniji. V tem kontekstu je omenjanje zgolj nekaterih nevladnih organizacij neprimerno, saj po nepotrebnem povzroča tekmovalnost med nevladniki. Korektno bi bilo, da ob pripravi tovrstnih člankov ne bi upoštevali zgolj nevladnih organizacij ene mreže, temveč bi dali možnost tudi drugim predstavnikom nejedrske skupnosti.

Med vidnimi predstavniki nejedrske skupnosti je tudi Zveza ekoloških gibanj Slovenije-ZEG. Je nevladna okoljska organizacija, ki ima status društva v javnem interesu po ZVO, ima status stranskega udeleženca v javnem interesu za pripravo PVO pri gradnji suhega skladišča za visoko radioaktivne odpadke, ima status stranskega udeleženca pri gradnji odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov in ima status NVO za podaljšanje obratovanja NEK do leta 2043. Poleg tega je ZEG stalno aktivna pri pripravi pomembnih državnih dokumentov, kot so NEPN, NPVO, ZVO in tudi pri aktualni resoluciji o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji.

V ZEG popolnoma podpiramo nasprotovanje jedrski energiji, kot so to predstavili le nekateri člani mreže nevladnih organizacij Mreža Plan B za Slovenijo, večina njih pa podpira gradnjo JEK 2. Hkrati pa se zavedamo, da ni dovolj nasprotovati slabi rešitvi, temveč je treba ponuditi boljšo alternativo. ZEG ima vizijo trajnostnega razvoja Slovenije, brez fosilne in jedrske energije.

Celotna jedrska skupnost daje prevelik pomen jedrski energiji, kot da lahko le jedrska energija razbremeni slovensko energetiko. Ne, jedrska energija je preveč nepomembna, da bi bistveno zmanjšala ogljični odtis ali povečala energetsko neodvisnost. Ob napovedanem scenariju, da bodo jedrsko elektrarno financirali tujci in da daleč najdražja slovenska naložba ne bo stala davkoplačevalcev niti evra, se sprašujemo, v čigavem interesu bi bila nuklearka v tuji privatni lasti? Ob uvoženi tehnologiji, opremi in gorivu, celo ob tujem lastništvu, je majhna verjetnost, da bi imel tuji lastnik interes prodaje elektrike v Sloveniji po nizki ceni. Torej lahko z novo nuklearko pričakujemo le, da bomo imeli v Sloveniji drago elektriko in radioaktivne jedrske odpadke, poleg jedrskega hazarda.

Potrebujemo referendum o energetski prihodnosti, ne le o gradnji jedrske elektrarne. Slišali smo že predlog, da bi bil jedrski referendum združen z letošnjimi evropskimi volitvami. Je kaj upanja, da bodo volivci pred referendumom zelo dobro informirani, če imamo na eni strani organizirano jedrsko zavajanje in na drugi strani cenzuro nejedrske skupnosti? Jedrski zagovorniki sicer pravijo, da brez jedrske energije ne bomo dosegli okoljskih ciljev. Številke pa kažejo, da z jedrsko energijo sploh ne bomo dosegli okoljskih niti drugih ciljev.

Kdo je tisti, ki bo, po desetletjih jedrskega zavajanja, volivce dobro informiral? Mar hoče vlada volivce ponovno peljati žejne preko vode?

Karel Lipič,

predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije-ZEG