Začelo se je v slabem vremenu in temi v Barceloni. Ekipa Jumba bi morala gladko dobiti ekipni kronometer, a ga ni, tudi zaradi počene zračnice Jonasa Vingegaarda. Od tam naprej so peljali izjemno dirko. Če smo jih na preteklih dirkah včasih lahko še kritizirali zaradi taktičnih potez, jim tokrat nimamo ničesar očitati. Imeli so dva izrazita favorita, nato so v šesti etapi uspeli potisniti v ospredje še Seppa Kussa, ki je na koncu zmagal. Slovenci na razplet dirke gledamo drugače, a z njihovega stališča je bila to zelo dobra dirka.
Drži, a bolj nas zanima vaše mnenje o zadnjem tednu, ki je sprožilo veliko prahu v javnosti.Tega se ne počne. Če je v majici vodilnega na dirki kolesar tvoje ekipe, se takšnih napadov ne izvaja. Drugače bi bilo vse skupaj razumeti, če bi bil v majici kolesar, za katerega bi se vedelo, da ne more priti do konca. A glede na traso je bilo jasno, da bo Kuss lahko prišel do konca. To se je videlo po kronometru, ki ga je odpeljal le nekaj sekund slabše od Vingegaarda. Očitno je bilo, da v ekipi pred zadnjim tednom niso imeli prave kontrole nad tekmovalci, kar je izkoristil Jonas. Primož je vedno obstal ob Kussu, kar je normalno, in nato se je razpletlo tako, kot se je. Verjetno je bilo vsak dan pri njih zelo pestro. Sploh zato, ker je moral posredovati glavni tekmovalni šef ekipe, to je vedno jasen znak. Na koncu so to diplomatsko zgladili in je ostalo tako, kot je. Zmagovalec je pravi. V zadnjih dvajsetih letih se ni zgodilo, da bi pomočnik prišel v situacijo, da lahko zmaga grand tour. Zavedati se je treba, da v športu včasih na koncu ne zmaga vedno športni pogled in so v ozadju tudi ekonomski vidiki. Vuelta se je razpletla kolesarsko pravilno.
Za Nizozemce je bila to tretja zmaga na tritedenski dirki v sezoni, ob tem so zmagali še na skoraj vseh enotedenskih dirkah. Od kod premoč?Gre za izjemno zgrajeno ekipo, v kateri predvsem njihova služba za iskanje talentov dela resnično dobro. Našli so Jonasa VIngegaarda, Seppa Kussa, imajo Wouta Van Aerta,... Na koncu, če potegnemo črto, so našli tudi Primoža Rogliča. Oni so bili tisti, ki so si ga upali vzeti. Zbrali so imenitne kolesarje, ki vsi nato kažejo izjemne predstave. Takšni so sedaj še Atilla Valter, Jan Tratnik in Cristophe Laporte. Vsi so bili dobri kolesarji, sedaj so naenkrat odlični. To pripelje do tega, kar je omenil po koncu Vuelte Domen Novak, da v glavnini ostane 40 kolesarjev in osem jih je od Jumba-Visme. To je izjemen dosežek in ostali nimajo več možnosti. Oni vedno le s ritmom skušajo uničiti nasprotnike. To jim je sedaj v celoti uspelo in so se lahko igrali s tekmeci.
A tudi ostali kolesarji so vrhunski.Drži, ampak trenutno so pri Jumbu v prednosti tudi pri samem procesu treninga, prehrane... Veliko denarja so vložili v razvoj opreme, koles in aerodinamike. Razvijajo stvari, ki so se jim včasih smejali, kot so nogavice. Nogavice so sicer neznaten del, a ko napreduješ v več neznatnih delih, potem si v prednosti. To jim izjemno uspeva. V ospredju so že nekaj časa, a so včasih puščali nekaj drobtinic, sedaj pa ne več. Predvsem zato, ker se »manjše« ekipe, ki so še vedno ekipe iz svetovne serije, v to niso spustile. Sedaj ekip, kot so Arkea, Movistar in druge, ni nikjer več. Celotnega procesa gradnje ekipe od nabora kolesarjev do njihovega razvoja so se lotili matematično in statistično, kar jim zelo dobro uspeva. Imajo še eno značilnost, ki jo lahko potrdim iz prve roke, ko je v ekipo prestopil Roglič. Njegove sposobnosti na kolesu so bile zelo pomembne za podpis pogodbe, a približno enako pozornost dajejo tudi socialnim veščinam kolesarjev. Preden smo se začeli pogovarjati o njegovi pogodbi, je bilo pomembno, ali govori angleško in ali se lahko vključi v družbo.
Za Slovence je v zadnjem letu v boju s Primožem Rogličem in Tadejem Pogačarjem zelo pomemben kolesar Remco Evenepoel. Čeprav je lani dobil Vuelto, je letos na Giru in Vuelti pogorel. Je to kolesar za tritedenske dirke?O tem je še prezgodaj govoriti, saj je še zelo mlad. Res je, da je zmagal na Vuelti lani, a je nato odstopil na Giru. Ali je bil tam vzrok covid ali ne, ni pomembno, ekipa pa je naredila dobro potezo, da ga je pravočasno umaknila. Drugače bi ga »skurili«. Če pogledamo njegove ostale nastope, je on zagotovo »mašina«.. Je velik talent, že v mladinskih kategorijah je zmagoval z velikimi razlikami. Ima odlično aerodinamiko in moč. Postal je tudi svetovni prvak na cesti in v kronometru, kar potrjuje, da je stroj. Vseeno pa moramo nanj gledati nekako tako kot na Pogačarja. Če pogledamo nazaj: letošnji Tour bi bil dolgočasen, če tam ne bi bilo Pogačarja, ki je napadal ves čas. Enako bi bilo tudi na Vuelti, če ne bi bilo Remca. To je njun slog. Na Vuelti bi vsi ostali le skušali držati Jumbo-Vismo in bi bilo zelo dolgočasno, tako pa je bil dobra popestritev, a je imel pač črn dan. Ampak je dobival etape, zaletel se je v fotoreporterje.... Je vrhunski kolesar in zelo dobra popestritev, je super za šov.
Čeprav ima Roglič še dve leti veljavno pogodbo z Nizozemci, se v zadnjem času omenja njegov prestop. Kako to poteka?Najprej je treba povedati, da v kolesarstvu tržnica ne deluje dobro. Odškodnin in odkupa pogodb praktično ni. Ni tako kot v nogometu, ko matični klub tudi še desetletja po tistem, ko je igralec zapustil klub, ob naslednjem prestopu dobi določene odstotke. Seveda je mogoče vsako pogodbo prekiniti ali odkupiti. A v kolesarstvu ni toliko denarja, da bi se lahko to šel v tem primeru. Ekipe ničesar ne dobijo od televizijskih pravic, vse živijo le od sponzorskih sredstev. Zato je bilo profesionalno kolesarstvo v času covida v zelo negotovem stanju. V primeru Rogliča zares težko verjamem, da bi se našel nekdo, ki bi se lahko spustil v to. Če pa že, bo zagotovo moral plačati veliko denarja.
Ima potem še možnosti, da pride do zmage na dirki po Franciji? Lahko po videnem na Vuelti še sodeluje z Jonasom Vingegaardom?Zagotovo je na Vuelti nastal manjši problem, saj je moral posredovati tudi glavni šef ekipe. Eden od kolesarjev je potreboval nekoliko dlje, da se je sprijaznil. Nadaljne sodelovanje je zagotovo oteženo, ni pa nemogoče. Oba sta velika profesionalca. Predvsem pa se moramo še enkrat vsi dobro zavedati, o čem se sploh pogovarjamo. Primož ima zmago na Giru, tri na Vuelti, je olimpijski prvak, bil je drugi na Touru in v žepu ima vse enotedenske dirke razen Švice. Ko je leta 2015 odšel iz Adrie v Jumbo, bi brez težav podpisal, če bi mu nekdo ponudil 20 odstotkov teh uspehov. A tukaj ni le Primož, so še vsi uspehi Tadeja Pogačarja, Matej Mohorič je vrhunski, a nanj skoraj že pozabimo. Imamo še Luko Mezgeca, Jana Tratnika, Domna Novaka… To so vsi odlični kolesarji. Za nas, ki delamo v kolesarstvu, je to »znanstvena fantastika«, za katero upam, da bo trajala čim dlje.
Usmerimo se še v prihodnost. Tudi v prihodnjem letu pričakujete takšno premoč ekipe Jumbo-Visma ali je Tadej Pogačar edini, ki jo lahko ogrozi?Če pogledamo le zadnja štiri leta: Pogačar je dvakrat zmagal Tour, prvič malce težje, drugič z lahkoto. Enako je sedaj storil Jonas Vingegaard. To pomeni, da vedno prihajajo novi fantje, predvsem pa je Jumbo-Visma v težki situaciji. V tem letu jim je šlo vse po maslu. Dobili so vse tritedenske dirke in na koncu imeli celo tri na zmagovalnem odru Vuelte. Tega v kolesarstvu še ni bilo in včasih se zgodi, da so takšni uspehi lahko tudi začetek konca. Pripetil se jim je še manjši incident in zdaj so pred velikim izzivom, kako razporediti dirke med kolesarje za naslednjo sezono. Vprašanje je, ali sploh bodo vsi še v isti ekipi. So nizozemska ekipa in bi zelo radi uspehe dosegali z Nizozemcem, a trenutno drugega kot Olava Kooija nimajo. Pred vodstvom ekipe je resnično velik izziv. Pa tudi to, kje lahko še napredujejo, saj jih bodo drugače drugi ujeli.