Zdi se, da ta javna institucija nikakor ne najde izhoda in raje čaka, da se bo pojavil neki mesija, odrešenik. Tega vodstvo nacionalke bržkone vidi v človeku, ki bo sprejel politično odločitev in dvignil RTV-prispevek, kar pa je v javnosti sila nepriljubljen ukrep. Tako je nacionalka danes tam, kjer je – v nekakšnih vicah, usojena na životarjenje med peklom in nebesi.
Naslov tega prispevka ni naključno izbran, tako kot ni naključna religiozna simbolika. Podobnega smo namreč objavili že pred nekaj leti, ko je bila tema prav tako aktualna, skoraj povsem enaka; ko je postalo očitno, da lahko govorimo o krizi nacionalne televizije in radia. Po drugi strani se zdi, da mnogi rešitev še vedno vidijo predvsem v upanju, veri, da se bo nekaj spremenilo. No, zdaj smo tu, leta 2024, in vse je še zelo podobno, kot je bilo, le malo bolj pogreznjeno. Svet Radiotelevizije Slovenija je, naj spomnimo, decembra lani potrdil močno okrnjen programsko-produkcijski načrt za letos, pri čemer je bilo rečeno, da je denarja za kolikor toliko normalno delovanje samo za pol leta. Nato bo, »če ustanovitelj ne bo uredil stabilnega financiranja«, sledil mrk, kot so tedaj sporočali.
Niso vsi tako črnogledi, pa vendar. »Niti v sanjah si nisem predstavljala, da bom programski načrt pripravljala s tako zelo nizkimi proračunskimi sredstvi, sploh v primerjavi s prejšnjimi vodstvi,« je takrat na novinarski konferenci dejala direktorica Televizije Slovenije Ksenija Horvat. »Kljub temu bo v programu za prihodnje leto ogromno zanimivih oddaj. Mislim, da smo finančnim težavam navkljub izpolnili pričakovanja ljudi, ki želijo videti glavne športne dogodke in dogodke s področja kulture, ki želijo relevanten informativni program in pričakujejo razvedrilne oddaje,« je bila vendarle optimistična. Vsaj nekdo, ki meni, da se lahko tudi z manj denarja nekaj naredi.
RTV-hiši smo zdaj, tri mesece kasneje, med drugimi postavili bržkone najaktualnejši vprašanji: prvo je bilo, kako vodstvo RTV odgovarja na očitek, da je prevelik poudarek zavoda na iskanju načina, kako dvigniti RTV-prispevek, premalo pa na iskanju rešitev znotraj hiše in optimizaciji dela; in drugo, koliko sredstev primanjkuje, da bi lahko v prihodnje ustvarjali kakovostne vsebine oziroma program, kot so si ga zamislili v programsko-produkcijskem načrtu?
Odgovorili so: »Vodstvo RTV izvaja različne aktivnosti znotraj RTV Slovenija, s katerimi bi zagotovilo, da bi javni zavod postal učinkovitejši, bolj fleksibilen, razvojno usmerjen in sodoben medijski servis. Vrsta ukrepov je namenjena racionalizaciji poslovanja in optimizaciji dela, v teku je tudi notranje prestrukturiranje. V veljavi je omejitev zaposlovanja, zmanjšuje se stroške na vseh ravneh delovanja RTV Slovenija. Dejstvo pa je, da je RTV-prispevek nespremenjen že več kot 12 let, v vseh teh letih se ni usklajeval niti z inflacijo, stroški dela so se povečevali tudi zaradi sporazumov med vlado in sindikati javnega sektorja, za kar pa RTV Slovenija ni dobila dodatnih sredstev.«
Glede RTV-prispevka so, morda presenetljivo, pojasnili še naslednje: »RTV Slovenija sicer ne poziva k dvigu RTV-prispevka, vodi pa pogovore z ustanoviteljem javnega zavoda o načinih zagotovitve stabilnega dolgoročnega financiranja za izvajanje javne službe. Le na tak način bo lahko zavod ostal vsebinsko konkurenčen na medijskem trgu, z vsebinami domače produkcije, ki jih lahko kakovostno zagotavlja zgolj javni medij.«
Vendar se zdi, da se stvari preprosto ne premaknejo z mrtve točke.
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika
Moč kmeta se ne meri v traktorjih
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kako na razmere v slovenskem kmetijstvu gleda mlada kmetica Anja Kastelic, kaj je o našem zdravstvu povedal upokojeni zdravnik, nekdanji politik in aktivist Dušan Keber, kako se povečuje strah pred pozebo, saj je pretopla zima zbudila naravo tri tedne prej, zato lahko pričakujemo tudi še več škodljivcev in mrčesa, kako vlada o slovenski letalski družbi še naprej molči, sodelavci pa se medtem spominjajo legendarnega pilota družbe Adria Airways Marjana Bizjana, kako so naši mladi kuharji sestavili okusen zajtrk, ki ga bodo morda kmalu poslali astronavtom v vesolje, kaj je povedal igralec Jure Henigman o svojem otroštvu, starševstvu in vlogi v filmu Zbudi me... – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
