Idrija se zadnja leta uspešno prebija med pomembne turistične destinacije na zemljevidu Slovenije. Trdo delo tudi zaposlenih v turizmu so v prvih osmih mesecih letošnjega leta potrdile številke zadovoljnih gostov, tako domačih kot tujih. »Če je lani Idrijo obiskalo 70 odstotkov domačih gostov, so se letos ponovno vrnili tuji gostje, ki so predstavljali kar 50 odstotkov vseh naših obiskovalcev. Predvidevamo, da bo letos Idrijo obiskalo 23.000 turistov, ki bodo skupno ustvarili 10.500 nočitev. Skupno predstavlja to 20-odstotno rast v primerjavi z letom 2019, torej pred pandemijo. Med tujimi gosti je bilo največ francoskih in nemških turistov, se je pa spremenila struktura naših gostov. Če so še do nedavnega to bili starejši pari, so bile to letos predvsem družine z mlajšimi otroki,« nam je med pogovorom povedala Valerija Božič, direktorica Zavoda za turizem Idrija, ki se tudi strinja, da so prav družine ciljna skupina, ki jo v Idriji tudi z različnimi turističnimi produkti nagovarjajo.
Vedno manj prenočitvenih zmogljivosti
Letošnjo glavno poletno sezono potrjujejo tudi večji finančni prilivi iz naslova turističnih taks kot tudi večji prihodki od prodanih vstopnic. Finančno dobro sezono ocenjujejo tudi ponudniki nastanitev in gostinci. Pa vendar, kot opozarja sogovornica, bi se pri gostinski ponudbi dalo še marsikaj postoriti. »Letos se je kot največja črna luknja izkazalo pomanjkanje gostinske ponudbe v mestnem jedru kot tudi na posameznih turistično zanimivih območjih na podeželju. Drugi problem, s katerim se v Idriji srečujemo vse od pandemije dalje, je nižanje števila prenočitvenih zmogljivosti. Kljub občutnemu povečanju turistov se nihče ne odloča za dodatne nastanitve, kvečjemu jih zapirajo,« opozarja Valerija Božič, ki glavni razlog vidi v nizki brezposelnosti v regiji ter uvozu delovne sile pri obeh največjih podjetjih. »Ponudniki zato raje oddajajo svoje zmogljivosti delavcem kot turistom, saj gre za večji prihodek z manj vloženega truda.«
Kljub vsemu imajo v Idriji kar nekaj produktov, na katere so lahko upravičeno ponosni. »Gre za naša doživetja, ki jih ponujamo – Lov na Perkmandlčkov zaklad, Lov na alkimistični zaklad, Zjalca pripoveduje, Zapisano v kamninah, delavnica izdelave žlikrofov, pohod po Feldbanu, Medeni krog. Prav tako smo zadovoljni z umirjanjem prometa v Krajinskem parku Zgornja Idrijca, ki ga dosegamo z brezplačnim avtobusnim prevozom na relacijah Idrija–Lajšt in Črni Vrh–Lajšt. Obisk krajinskega parka namreč iz leta v leto narašča,« opaža sogovornica, ki se skupaj z ekipo zavzema za nadaljnji razvoj turistične ponudbe, tako v nastanitvah kot v gostinstvu. »Velik potencial imamo še vedno v turizmu na prostem, ki pa brez ustrezne infrastrukture zagotovo ne bo oživel. Naprej bomo razvijali doživetja za manjše skupine, želimo pa si tudi večji izkupiček od dnevnih obiskov, ki ga bomo zopet lahko dosegli le z izboljšano gostinsko ponudbo,« je povedala Božičeva in dodala, da je njihova vizija, da postane Idrija prepoznavna Unescova destinacija. »Pomemben del naše turistične ponudbe predstavljajo tudi naše prireditve – Praznik idrijskih žlikrofov, Festival idrijske čipke, Hg Trail Idrija in Rally Idrija.«
Država nameni več pozornosti večjim igralcem
Direktorica Zavoda za turizem Idrija je precej kritična do odnosa države do manjših destinacij. Meni sicer, da država turizma ne zapostavlja, zagotovo pa so prioritete preveč usmerjene v velike igralce, ki so se že pred korono pritoževali nad prevelikim navalom turistov v njihove destinacije, z letošnjim letom pa je to postal celo velik problem. »Naloga države je, da usmerja turiste tudi na lokacije, ki so manj poznane, a kljub vsemu zelo zanimive. Slovenija je zelo raznolika, zato država ne more vseh destinacij obravnavati enako. Z novo strategijo razvoja slovenskega turizma bomo manjše destinacije, ki smo turistično zanimive, a nimamo veliko prenočitvenih zmogljivosti, zelo prikrajšane.« Zagotovo tako imenovani veliki igralci na področju turizma prispevajo v državni proračun največ denarja, a kot pravi Božičeva, to ne bi smel biti kriterij, da se jim tudi povrne največ denarja pri projektih in se jim nameni največ promocije in izpostavljenosti. »S takim načinom delovanja manjše destinacije ne morejo napredovati. Država si je kot glavni cilj v naslednjem obdobju na področju turizma izbrala butičnost in trajnost. Vse lepo in prav, ampak zelena shema slovenskega turizma je rigidno ogrodje za ocenjevanje trajnosti destinacij, ki ne upošteva naše raznolikosti in pavšalno ocenjuje vse po enakih kriterijih. In to, enaki kriteriji za vse, je nekaj najhujšega, kar naša država počne,« je povedala sogovornica in izpostavila, da je Slovenija majhna, pa vendar zelo raznolika in to je zagotovo naša konkurenčna prednost tudi na področju turizma. »Zato država posameznih destinacij ali pa regij ne more obravnavati enako.«
