Pri sklepni deklaraciji osrednjega dogodka predsedovanja Slovenije Svetu EU se zatika. Čez teden dni bo na vrhu EU-zahodni Balkan na Brdu pri Kranju predvidoma gostila vse predsednike vlad članic EU in premierje oziroma predsednike šestih držav, ki upajo na članstvo, uradna Ljubljana pa se ob tem nadeja, da bo EU s sklepno deklaracijo poslala močno politično sporočilo kandidatkam v čakalnici za polnopravno članstvo (BiH in Kosovo to sicer še nista uradno). A kot kaže, je takšno sporočilo EU še pod vprašajem. Kot so nam potrdili na slovenskem predsedstvu Svetu EU, za zdaj med članicami Unije še ni soglasja za takšno obliko sklepne deklaracije, s katero bi EU izrazila, da »jasno podpira evropsko perspektivo zahodnega Balkana«. Več držav članic, ki jih uradni govorec slovenskega predsedstva Domen Petelin ni hotel imenovati, ima zadržke.
Zgolj ekonomska sporočila?
»Usklajevanja potekajo in se bodo nadaljevala do konca,« je dejal Petelin, ki je tudi poudaril, da potekajo prek urada predsednika evropskega sveta Charlesa Michela, ki bo tudi vodil zasedanje evropskega sveta z državami zahodnega Balkana. Težava naj ne bi bila zgolj zadržanost nekaterih članic do širitvenega procesa na zahodni Balkan. Določen dejavnik ovire pri oblikovanju političnih sporočil deklaracije glede širitve naj bi bila tudi paketna obravnava šestih balkanskih držav, saj Kosova ne priznava pet članic Unije (Ciper, Grčija, Romunija, Slovaška in Španija). Sklepna deklaracija pa naj bi nagovorila vseh šest čakajočih držav zahodnega Balkana, med katerimi ima Kosovo prav zaradi nepopolnega priznanja državnosti med članicami EU poseben status.
Močna sporočila za zahodni Balkan so bila želja slovenskega predsedstva Svetu EU že ob začetku predsedovanja integraciji. Na vprašanje, ali je Slovenija glede bližnjega vrha zdaj kaj zmanjšala pričakovanja, je Peterlin odgovoril, da bo na Brdu pomembna tudi kontinuiteta prejšnjih vrhov EU-zahodni Balkan, ki sta bila v Zagrebu in Sofiji. Velik poudarek v sklepni deklaraciji naj bi tako bil na ekonomskih temah, predvsem na uresničevanju večmilijardnega evropskega investicijskega načrta za regijo, na projektih sodelovanja, zeleni agendi, transportu in povezljivosti.
Von der Leynova želi začetek pristopnih pogajanj še letos
Pred bližajočim se vrhom v Sloveniji je turnejo pri vseh šestih čakajočih v regiji včeraj začela predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, in to v času, ko se spet porajajo napetosti med Srbijo in Kosovom in ko predsednik Republike Srbske Milorad Dodik dviga politično temperaturo v BiH z razmišljanji o oblikovanju vojske Republike Srbske. Von der Leynova se je sicer najprej ustavila v Albaniji in Severni Makedoniji. Njun začetek pristopnih pogajanj z Evropsko unijo je še vedno blokiran, ker bi jih EU želela sprožiti v paketu, ovira pa je bolgarska blokada Severne Makedonije zaradi sporov glede severnomakedonske identitete, jezika in zgodovinskih vprašanj. Premikov v smeri umika bolgarske blokade se ne pričakuje, dokler v Sofiji ne bo ustoličena nova vlada, potem ko bodo šli Bolgari novembra že tretjič v letu dni na predčasne volitve.
Von der Leynova je na pogovore z albanskim premierjem Edijem Ramo in makedonskim Zoranom Zaevom spet prenesla močno sporočilo podpore članstvu obeh držav v EU. »Prihodnost Albanije je v Evropski uniji,« je dejala predsednica evropske komisije po pogovorih pri Rami in pristavila, da je po izpolnjenih obveznostih te države zdaj čas, da Evropska unija izpolni svoj del. Podobno je govorila v Skopju po pogovorih z Zaevom. Zaželela si je, da bi prvo medvladno pristopno konferenco z Albanijo in Severno Makedonijo članice Unije lahko vodile še pred koncem leta.
Toda Rama je kot realist dejal, da ne stavi več na uresničitev začrtanih rokov, temveč zgolj še z vso mirnostjo pričakuje izid: ali bo do medvladne konference prišlo ali ne. »Zastoj v širitvenem procesu od marca lani se močno občuti v celotni regiji in to najeda verodostojnost Unije,« pa je dejal Zaev in se zavzel za nov trenutek za pospešitev širitvenega procesa. »Ne izgubite upanja,« je Makedoncem na srce položila von der Leynova, ki je še dejala, da naj bi na Brdu pri Kranju začrtali pot skupne prihodnosti Unije in zahodnega Balkana.
