Stres ni kar na splošno slab, v normalnih okoliščinah je stres odziv telesa na določen dogodek. Težave nastanejo, če je stresnih situacij veliko, so zaporedne in nepredvidljive. Telo porabi veliko energije za prilagajanje na situacije in istočasno nima časa za regeneracijo, počitek, sprostitev, povrnitev v prvotno stanje.
Stresu se ne moremo izogniti
Stres danes narekujejo družba, delovni ritem in način življenja. Na delovnem mestu se kaže v obliki delovnih rokov in nalog, odgovornosti, odnosov in ne nazadnje organizacijske klime, ta se potem prenaša med domače stene v obliki vzdrževanja ravnovesja med delovno obveznostjo in družino. Vsemu temu se pridružijo tudi življenjski nenačrtovani negativni dogodki, kot so izguba delovnega mesta, ločitve, smrti bližnjih, denarne težave in še bi lahko naštevali. Ljudem se dogodki nabirajo, ne vzamejo pa si časa za regeneracijo, za počitek, ki ga telo v takem obdobju še kako potrebuje. Ljudje posledično začno trpeti za kroničnim stresom, ki pa se počasi začne pojavljati v obliki bolezni in tudi velikih napak, napačnih odločitev in nesreč.
Od oslabelega imunskega sistema do prezgodnjega staranja
In potem življenje pod kroničnim stresom vodi v številne fizične in psihične bolezni. Med najbolj pogoste fizične bolezni, ki so posledica nepravilnega uravnavanja stresa in doživljanja stresnih situacij, sodijo: oslabljen imunski sistem, rak, bolezni pljuč, ciroza jeter, bolezni srčne mišice in srčni infarkti. Neučinkovito spopadanje z negativnim stresom vodi do povišanja telesne teže in upada spolne sle, pri moških tudi do impotence. Tudi tiki in škrtanje z zobmi ter bolezni dlesni so znane posledice slabega ravnovesja v telesu. Kronični stres pripomore tudi k prezgodnjemu staranju, pojavijo se gubice, oslabijo mišice, poslabša pa se tudi vid.
Ljudje, ki so pod nenehnim pritiskom, lahko hitreje naredijo kakšno napako, najsi bo pri delu, na cesti ali doma. So bolj dojemljivi za izbruhe jeze ali depresijo. Prav tako so posamezniki, ki so dlje časa izpostavljeni kroničnemu stresu, a telesu ne privoščijo umiritve in počitka, utrujenost pa blažijo s kofeinom in raznimi poživili, bolj razdražljivi in anksiozni, nekateri pa tudi bolj podvrženi razvoju duševnih bolezni in samomoru.
Stresa ne zdravimo, z njim se učimo (pre)živeti
Ljudje prehitro posplošujejo, da je stres nekaj slabega in da se mu je treba na vsak način izogniti. Je del človekovega delovanja in načina bivanja. Treba ga je le spoznati, prepoznati njegove sprožilce in ob prevelikem naporu telesu znati povrniti energijo in moč. »Stres je reakcija, ki jo nujno potrebujemo, da lahko preživimo, zato ni smiselno, da bi ga zdravili ali odpravljali. Tisto, kar je treba odpravljati in preprečevati, sta preveliki ali kronični stres in njegove posledice. Učimo se, kako se soočiti s težkimi razmerami, spoprijemati se z napornimi ljudmi, kako nadzorovati potek dogodkov ter si zastavljati smiselne in uresničljive cilje, je zapisala Tina Bončina, doktorica medicine in psihoterapevtka v knjižni uspešnici Izgorelost – Si upate živeti drugače?
