Kako zelo različno skozi življenjska obdobja dojemamo leta. Ko smo mladi, si želimo, da tečejo čim hitreje, da bomo končno odrastli in počeli, kar nam je volja. Ko postanemo starejši, pa tarnamo, ker se nam zdi, da nam leta tako zelo hitro minevajo. Leto človeka seveda ni enako letu živali, kaj šele kakšnemu avtomobilu. Pri 30 letih, na primer, smo ljudje še mladostni in polni energije, štirikolesnik pa je že starček, ki mu tehnološko ne uspe več slediti mlajšim. Tudi zato mu pravimo – starodobnik.
Avto, ki se ga je med zadnjimi oprijel ta naziv, je tudi Citroënova xantia, ki je svojo prodajno pot začela novembra 1992, se pravi pred dobrimi 30 leti. Bila je drzno oblikovana lepotica, ki se je hvalila s hidropnevmatskim vzmetenjem (to je zagotavljalo udobno vožnjo po eni in izjemen nadzor pri zaviranju, pospeševanju in vožnji skozi ovinke na drugi strani), do svoje smrti v letu 2002 pa je osvojila srca 1,2 milijona kupcev. Še dandanes pa se hvali s svojevrstnim rekordom na zahtevnem losovem testu, ki ga je odpeljala s hitrostjo kar 85 kilometrov na uro. Porsche 997 GT3 RS je na primer zmogel tri kilometre na uro manj.
Razglašena za najlepši evropski avto
Xantia (s tako imenovanim projektom X so začeli leta 1987) je nasledila priljubljeni model BX, njeni glavni tekmeci pa so bili ford mondeo, nissan primera, rover 600, toyota carina in opel vectra. Razvojniki so upoštevali kritike, ki so letele na model ZX, češ da mu manjka pridih znamke, tako kar se inženiringa kot tudi oblike tiče. Pri xantii so to vzeli resno, avto pa so hitro proglasili za najlepšega evropskega. Ob limuzini je bila naprodaj tudi kot karavan, ki pa je na ceste zapeljal šele septembra 1995. Ime xantia so si Francozi kot že pri nekaj modelih (athena ali pallas) sposodili iz grške zgodovine in mitologije, izhaja pa iz grške besede xanthos, ki pomeni zlato. Sicer pa je to bilo tudi ime starodavnega mesta. Najboljšo xantio z vrha ponudbe so sicer poimenovali activa, predstavili so jo konec leta 1994, a so jih izdelali zgolj 18.000. Njene vozne zmogljivosti so bile izjemne in primerljive s športnimi avtomobili. Prav takšna xantia s 3-litrskim šestvaljnim motorjem s 140 kilovati moči (190 KM) v nosu se je potem izkazala na losovem testu, ki so ga izvedli novinarji revije Teknikens Värld's. Ob bencinskih motorjih s prostornino 1,6, 1,8 in 2 litra je bila priljubljena tudi 1,9-litrska dizelska različica (69 kW/92 KM). »Še sedaj me na srebrno sivo lepotico vežejo lepi spomini. Bila je udobna, prostorna in za tisti čas izjemno lepo, skoraj drzno oblikovana, varna in dobro opremljena kombi limuzina. Zlasti se je izkazala na dolgih vožnjah, saj je dobesedno drsela tudi na slabih cestah zavoljo hidropnevmatskega vzmetenja. V zimskih razmerah si z njegovo pomočjo in preko posebne elektro krmiljene ročice nekoliko dvignil kolesa in z lahkoto premagoval slabo spluženo vozišče. Sprednja sedeža sta nudila posebno udobje ob pregledni, dobro opremljeni armaturi z držalom za sovoznika. Tudi na zadnji deljivi klopi, z naslonjalom za komolce, je bilo udobno sedenje kljub zajetnemu prtljažniku. Na volanskem obroču, ki ga je bilo moč nastavljati po višini, pa sem lahko med vožnjo nastavljal radijske postaje. 1,8-litrski bencinski motor, s kodiranim vžigom zložljivega ključa, pa je ponujal dovolj moči tudi za hitrejšo vožnjo ob dobrem oprijemu koles v zavojih. Skratka, bila je za družino odličen avto višjega srednjega razreda,« o xantii pravi nekdanji ponosni ladstnik Aleks iz Ljubljane.
Pomanjkanje delov končalo proizvodnjo v Iranu
Ob Franciji so avto med letoma 2001 in 2010 proizvajali tudi v Iranu, a zgolj s petimi vrati in 5-stopenjskim ročnim menjalnikom. Šlo je za prvi citroën, ki so ga v tovarni proizvajalca SAIPA proizvajali po modelu dyane jian; ta je bila na tekočem traku med letoma 1967 in 1980. Iran je bil neke vrste izvozni center za države Bližnjega Vzhoda, osrednje Azije, Rusije in Ukrajine. Tako so na primer leta 2001 izmed 12.000 izdelanih izvozili kar 9500 modelov xantie, pri kateri so najmanj 40 odstotkov vseh delov izdelali v Iranu. Po podatkih SAIPA je bila xantia ena izmed najboljših avtomobilov, ki so jih kadarkoli izdelali na iranskih tleh. S proizvodnjo pa so končali zgolj zato, ker iz Francije niso dobili dovolj rezervnih delov. Točna proizvodna številka xantie iz Irana je sicer neznanka. So pa avto dve leti (1996 in 1997) skupaj z modelom XM sestavljali tudi na Kitajskem, in sicer v podjetju CKD iz Huizhoua, a so bile proizvodnje številke izjemno majhne. Oziroma natančneje, večina avtov je bila že skorajda povsem narejenih, dodali so jim zgolj nekatere melenkosti, da so se izognili visoki uvoznim davkom tistega časa. So pa tako xantio kot XM prodajali pod imenom XM.
Xantia je veljala za enega najbolj priljubljenih avtomobilov srednjega razreda, vodilni delavci v podjetju pa so jo opisali kot »vrnitev k vrednotam pravega citroëna«. Cilj je bil, da se že na prvi pogled loči od tekmecev, se tudi vozi drugače in je občutek lastništva drugačen. Njeno udobje je bilo nekaj posebnega, medosna razdalja 2,74 metra pa je bila najdaljša v razredu, kar se je poznalo tako pri prostoru za noge kot glavo zadaj sedečih. Bila je seveda pomemben Citroënov model, ki je bil poleg tradicionalnih prednosti znamke tudi zanesljiv in varen, oblikovno pa je še danes zanimiv. Zato ne čudi, da različica activa z motorjem V6 dosega visoke vrednosti, ki se na dražbah začnejo pri 25.000 evrih.
