Koprska zmaga je posebna

V sezono je vstopila poškodovana, karavani svetovnega pokala se je najboljša športna plezalka na svetu Janja Garnbret priključila šele junija. V treh mesecih je Korošica dosegla štiri zmage svetovnega pokala, dva naslova svetovne prvakinje ter po eno drugo mesto na svetovnem pokalu in svetovnem prvenstvu. Zadnja, 41. zmaga svetovnega pokala je bila v soboto zvečer v Kopru v težavnosti ena njenih najslajših. V finalu je edina osvojila vrh smeri ter premagala lansko zmagovalko na Bonifiki in svetovno prvakinjo v težavnosti Japonko Ai Mori. Dobrih 5000 gledalcev je najboljša slovenska športnica popeljala v delirij ter sezono zaključila s prvo zmago v Kopru. Ker ima kot svetovna prvakinja v olimpijski disciplini že olimpijsko vstopnico, se bo v naslednjih tednih posvetila plezanju v skali, od novembra naprej pa bodo vse njene misli s pomočjo in podporo trenerja Romana Krajnika usmerjene k branjenju olimpijskega zlata v Parizu.

Svetovni pokal v Kopru je bil presežek v vseh pogledih. Že v petek se je na polfinalu zbrala večtisočglava množica navijačev, slovenski plezalci pa so se jim oddolžili s štirimi finali. Sobotni večer se je za Slovenijo začel slabo. Prva plezalca, lanski zmagovalec Kopra Luka Potočar in Mia Krampl, sta naredila napaki že na začetku, Vita Lukan pa je v težkih trenutkih v steni izgubila vrečko z magnezijevim prahom, a se v nadaljevanju borila kot levinja ter si na navdušenje publike priborila tretje mesto. »K sreči se mi roke ne potijo tako močno kot številnim drugim plezalcem, poleg tega me je nesrečni dogodek dodatno podžgal,« je razplet komentirala 22-letna Radovljičanka. Sledil je vrhunec. V prvi vrsti za trofejno Janjo Garnbret, ki je zmago začinila z osvojitvijo vrha. V drugi za organizatorje, ki so postavili atraktivni finalni smeri, saj sta zmogla vrh osvojiti le zmagovalca, potem ko je navdušil tudi 16-letni Japonec Sorato Anraku. Po zmagi je Janja Garnbret strnila vtise.

Končno sem po lanskem razočaranju dočakala tekmo v Kopru. Res sem vesela, da sem premagala vso konkurenco. Ne spomnim se, kdaj sem bila na kakšni tekmi tako sproščena kot v Kopru, in to od kvalifikacij naprej. Temu primerno sem plezala, brez napak in kot po tekočem traku. Hkrati sem uživala ter se držala vseh načrtov, ki sva si jih zadala s trenerjem Romanom Krajnikom. Zmagati pred domačo publiko je vselej lepo, tako da bo zmaga v Kopru vedno našla mesto v mojih spominih. Tudi kolajna bo imela na okenski polici posebno mesto.

Občutek je zelo lep. Viti iskreno privoščim, saj je celotno leto kazala dobro formo in dosegla tudi prvo zmago v svetovnem pokalu. Upam, da je dobila potrditev, da je dovolj močna ter da bo v prihodnji sezoni še boljša.

Cilj vsakega plezalca v steni je osvojitev vrha. Ko je bila publika pod vrhom zelo glasna, nisem pomislila, da sem že zmagala, saj sem bila osredotočena na osvojitev cilja. Smer je bila tehnično zahtevna, nisem si smela privoščiti večjih napak. Do uspeha me je poneslo tudi huronsko navijanje, ki mi je omogočilo, da sem kakšen gib ali dva naredila lažje, kot bi ju kod drugod.

Po Bernu sem si vzela deset dni premora, tako da sem se vrnila na trening spočita in s svežimi mislimi. Uspehi v Bernu so pripomogli k moji sproščenosti, saj sem si že priborila olimpijsko vozovnico.

To dejstvo jemljem kot privilegij. Navijači me vselej polnijo z energijo in motivacijo. Še posebej otroci, ki jim želim biti vzor. Zavedam se, da imam navijače po vsem svetu, a nikoli doslej nisem pomislila, da sem kakšna zvezdnica. Živim svoje življenje, delam in pri tem uživam. Kar se dogaja poleg tega, je dodatek in potrditev dobrega dela.

Za mano je res težka sezona. Pred tem še nikoli nisem imela resne poškodbe, tokrat pa sem se znašla pred veliko oviro. Težko se je bilo vrniti, najtežje pri vsem pa je bilo pridobiti nazaj zaupanje. Toda ob sebi imam sijajno ekipo, ki je imela velik del zaslug, da se je vse sestavilo tako, kot se je. Letos sem se tudi veliko naučila. Kljub temu, da imam veliko izkušenj, se zavedam, da še zdaleč v svojem športu ne vem vsega. Poleg tega sem med poškodbo bolje spoznala sebe, saj sem se znašla v položaju, v kakršnem doslej še nisem bila.

Najprej si bom vzela krajši premor. Združila bom prijetno s koristnim in šla najprej v Mišjo peč ali Avstrijo, kasneje pa v Švico. Plezala bom v skali, saj želim tudi v naravi preplezati kaj težkega. Novembra se bom začela pripravljati na novo sezono, s poudarkom na eni in edini stvari – olimpijskih igrah v Parizu.