Kot so sporočili iz Združenja zdravstvene administracije Slovenije, so se udeleženke letošnje konference strinjale, da je v času stavke zdravnikov preobremenjenost zaposlenih v zdravstveni administraciji ogromna. »Številne odpovedi pregledov in operativnih posegov so stiska, ne samo pacientov, temveč tudi naša. Smo prvi, ki slišimo težave pacientov. Ne čutimo zadostne podpore s strani vodstev zavodov, saj smo bili v stavko pahnjeni ob ogromnem povečanju delovnih nalog,« je po njihovih navedbah v uvodnem nagovoru izpostavila predsednica združenja Milica Saje. Opozorila je, da medtem ko država dvema tretjinama zaposlenih v zdravstveni administraciji doplačuje razliko do minimalne plače, se v času zdravniške stavke zaradi odpovedi terminov tudi stiska pacientov prenaša na njihova pleča.
Zbrane je nagovorila tudi predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič. V sindikatu se v okviru načrtovane plačne reforme zavzemajo, da bo prvi plačni razred enak minimalni plači. Kot je pojasnila Ilešič Čujovič, bo za uveljavitev plačne reforme potrebnih 1,3 milijarde evrov, predvideni datum uveljavitve je 1. januar 2025. Stališča pa se razhajajo glede obdobja implementacije in pri vprašanju, ali se v tem obdobju plačna lestvica usklajuje z inflacijo. Zahteva sindikata je usklajevanje plačne lestvice in relativno kratko obdobje za implementacijo. Želijo, da se se plačna reforma dokončno uveljavi s 1. junijem 2026, je povedala Ilešič Čujovič.
»Število zaposlenih v zdravstveni administraciji se povečuje, odkar se letno srečujemo na konferenci. V začetku nas je bilo zaposlenih okoli 1500, sedaj nas je že skoraj 2000, pa še zmeraj premalo. Cilj sindikata, ki je največji sindikat v zdravstvu in socialnem varstvu, ostaja, kako izboljšati plače, da lahko zadržimo ali še povečamo število zaposlenih,« so besede predsednice sindikata zdravstva in socialnega varstva še navedli v sporočilu za javnost.
Državna sekretarka z ministrstva za zdravje Eva Vodnik je izpostavila, da zdravstvena administracija že dolgo ni več samo tipkanje in printanje receptov, ampak je nepogrešljiv del zdravstvenega sistema. »Imate prvi stik s pacientom in, v procesu zdravljenja, imate tudi zadnjo besedo. Na ministrstvu za zdravje se zavedamo, da lahko premike v zdravstvu dosežemo le skupaj, enotni,« so navedli njene besede.
Vodja administracije Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor Slavica Keršič pa je podala predlog, da se zdravstveno administrativne sodelavce in vodje iz posameznih zdravstvenih institucij vključi v projektne skupine v okviru ministrstva za zdravje. Prepričani so namreč, da ministrstvo nima realnega vpogleda v operativno delo te precej velike skupine zaposlenih, je bila kritična.
Konferenco Sodobna zdravstvena administracija že sedmič organizira EDUCA Izobraževanje. Na njej so spregovorili tudi o timskem delu, ki je ključen element varne obravnave pacientov, in o pomenu ustrezne komunikacije s sodelavci. Ker je delo zdravstvenih administratorjev velikokrat podvrženo stresu in pritiskom, so del konference namenili tematiki preobremenjenosti in izgorelosti na delovnem mestu.
Drugi dan konference bodo udeleženci poskušali odgovoriti na vprašanje, »kako ostati ljudje med vzponom umetne inteligence in v času digitalne preobrazbe«, ter spregovorili o spoprijemanju s čustvenimi odzivi na delovnem mestu administratorke, so še napovedali.
