Letalski tradiciji so v Litiji zapisani že zelo dolgo. Lani so denimo obeležili 100. obletnico rojstva jadralskega letalca Milana Boriška. Leta 1920 rojeni letalec se je pri 30 letih smrtno ponesrečil med testiranjem letala. Istega leta, le nekaj mesecev prej, je na Švedskem osvojil tretje mesto na svetovnem prvenstvu v jadralnem letalstvu. »Njegovo obletnico smo obeležili tudi na pustnem karnevalu z letalom Litije Airways, ki je nekako sovpadlo z zgodbo propadle Adrie Airways. Naš karneval je namreč znan po tem, da rešujemo svetovne probleme. Skozi politično satiro ne kritiziramo, ampak vedno najdemo rešitev problema,« je povedala Alenka Urbanc, direktorica Zavoda za kulturo, mladino in šport Litija.
Izdelavo letala so zaupali Brunu Rusjanu, ki mu – kot že priimek pove, po telesu teče letalska kri. »Od nekdaj sem letalec. Kot mladenič sem letel v smučarskih skokih, tudi v Planici. Z Adrio sem se vozil skoraj petnajst let,« je povedal Rusjan. In ko si ga že predstavljamo v uniformi pilota, Rusjan prizna: »Nikoli nisem bil pilot. Kot spremljevalec sem zapornike spremljal in vozil po Evropi. Največkrat iz Frankfurta do Carigrada. Ves čas sem bil v zraku, včasih sem opravil tudi po štiri lete na dan.«
A kot pravi sogovornik, ve, kako so letala narejena. »Že Rusjan je ugotovil, da letalo leti zaradi ukrivljenih kril. Je bila pa zato konstrukcija letala velik izziv, saj sem si moral vse izmisliti. Obliko letala sem dobil z ukrivljanjem vodovodnih cevi, za sedeže smo uporabili palete, konstrukcijo smo oblekli v tiskarske plošče. Za motorja smo uporabili dva stolitrska soda. Ker letala ni mogel vleči traktor, smo v kabino vgradili štirikolesnik, ki ga je vozil pilot Sandi. Letalo smo izdelali v treh tednih, bilo je tudi veliko neprespanih noči.«
O pustu v Litiji je pisal Bleiweis
Sicer pa je letalska tradicija na litijskem karnevalu že dolga. Kot je mogoče prebrati v reviji Jutro, so v Litiji izdelali prvo slovensko potniško letalo, seveda za pustne namene, že leta 1928.
Da se je pust v teh krajih od nekdaj praznoval, potrdi tudi Alenka Urbanc, ki omeni tako laufarje kot kurente, ki jih še vedno obiščejo vsako leto. Že Bleiweis je v Kmetijskih in rokodelskih novicah leta 1847 objavil članek o pustovanju v Litiji, v katerem je z očitki o pohujšanju že takrat nakazal noto litijskega karnevala, ki se ohranja do danes. Pravo pustno povorko v novejšem času je leta 1958 pripravilo leto prej ustanovljeno turistično društvo. Sprva se je dogajanje odvijalo ob Savi, na sipini. Vrhunec karnevalov v Litiji je bil do sredine osemdesetih let, ko se je v Litijo, ki šteje 6500 prebivalcev, zgrnilo tudi do 20.000 ljudi. »Vendar je treba spomniti, da takrat ni bilo tako veliko zabavnih dogodkov. Ljudje so živeli v socializmu, vsak dan niso smeli povedati vsega na glas, za pusta pa so si privoščili tudi povedati kaj več. In tedanja oblast je to tolerirala. Tudi zdaj, v 21. stoletju, nadaljujemo to tradicijo, le da na neki način ne provociramo, ampak predstavljamo teme, ki so širšega pomena. Vseeno, ali govorimo o domači ali tuji politiki. Zadnjih petnajst let se dela na političnih likih, maskah politikov, ki jih vključimo v pustne zgodbe. Pri odcepitvi od Evrope, ko smo prehiteli Veliko Britanijo, so nas evropski politiki v aferi Litija brexit prosili, da ostanemo v Evropi. Lani pa smo z našim letalom namesto Adriinih prevažali politike v Bruselj,« je še povedala Alenka Urbanc, tudi zgodovinarka, in povabila v Litijo, da si prizemljeno letalo ogledate pred litijsko občino.
