Po mnenju pravnih strokovnjakov in sindikalnih voditeljev nova britanska premierka Liz Truss tvega, da bo zanetila še en spor z EU, ki bi lahko povzročil carine na britanski izvoz, če bo poskušala preveč posegati v pravice delavcev. Te sedaj vključujejo najdaljše število ur na teden, enako plačilo za moške in ženske, pravico do dopusta in počitka. Pravice so zapisane v zakonodaji, prevzeti iz EU, vključujejo pa tudi direktivo o delovnem času. Truss naj bi razmišljala o pregledu pravic delavcev kot del širšega »kresa« 1500 zakonov EU, ki jih želi umakniti pred koncem leta 2023.

Ali Združeno kraljestvo čakajo povračilni ukrepi?

V skladu s sporazumi o enakih konkurenčnih pogojih v sporazumu o trgovini in sodelovanju (TCA) o brexitu, ki ga je Lord Frost sklenil z EU, lahko Združeno kraljestvo sicer odstopa od pravil, vendar ne do te mere, da bi to Združenemu kraljestvu dalo poslovno prednost pred tekmeci na celini in na Irskem.

Catherine Barnard, profesorica prava EU na Univerzi v Cambridgeu in strokovnjakinja za brexit, je dejala, da dogovor dovoljuje zaščitne ukrepe, vključno s carinami, ki jih lahko uvedeta obe strani, če so konkurenčni pogoji neenaki. »Dogovor dovoljuje Združenemu kraljestvu odstopanje od pravil EU o pravicah delavcev, a če odstopanje vpliva na trgovino in naložbe, lahko EU proti Združenemu kraljestvu začne postopek nenazadovanja,« je dejala. To po njenem mnenju vključuje posvetovanje, ki mu sledi ustanovitev posebne skupine strokovnjakov in na koncu je lahko Združeno kraljestvo deležno povračilnih ukrepov, če se ugotovi, da je prišlo do kršitev. »To pomeni tarife,« je pojasnila Barnard. 

Napetost je pričakovati tako s strani EU kot tudi s strani sindikatov

Občutno razhajanje glede pravic ne bo le povečalo napetosti v že tako napetih odnosih z EU, ampak bo po vsej verjetnosti povzročilo tudi velik spor s sindikati. Že Rees-Mogg je kot minister za priložnosti za brexit v vladi Borisa Johnsona obljubil »kres« pravil EU in to s petletnim datumom izteka ali klavzulo o časovni omejitvi veljavnosti za 1500 delov zakonodaje EU. Ministrom je dejal, da bo to zmanjšalo breme predpisov za podjetja, zaradi česar so sindikati zahtevali zagotovila, da pravice delavcev niso med njimi.

Generalna sekretarka sindikalnega kongresa (TUC) Frances O'Grady je dejala: »Ogrožanje težko pridobljenih pravic delavcev je zadnja stvar, ki jo država in delavci potrebujejo.« Evropska zakonodaja podpira in ohranja pravice kot so plačilo za dopust, enako plačilo za ženske in moške, omejitve delovnega časa, starševski dopust in mnoge druge, ki jih država potrebuje in niso le za okras. 

Iz TUC so sporočili, da Združeno kraljestvo že tako zaostaja za EU na področju pravic delavcev. Če bi bila zakonodaja EU še dodatno oslabljena, bi bilo neenakosti še veliko težje odpraviti v prihodnosti.

»Ministri grozijo, da bodo iztrgali zakonske pravice delavcev, medtem ko napadajo njihovo sposobnost, da branijo svoje delovne pogoje s kolektivnimi akcijami,« je dejala O'Grady. Kljub temu, da so konservativci obljubili zaščito in krepitev pravic delavcev, se zdi, da so zdaj odločeni, da jim namesto tega vzamejo še osnovno pravico do kolektivnih akcij. Tudi pravico do stavke namreč določa TCA. V sindikalnem kongresu so se že pritožili nad novim zakonom, ki ga je sprejel Grant Shapps in je namenjen stavkajočim na železnicah. Ta zdaj delodajalcem dovoljuje uporabo agencijskih delavcev.