Kitajski predsednik Xi Jinping je v nedeljo začel turnejo po Evropi. Obiskal bo Francijo, Madžarsko in Srbijo. Izbira teh treh držav ni naključje, saj jih kitajski diplomati hvalijo zaradi »strateške avtonomije« in neodvisne zunanje politike, se pravi, ker kljubujejo ZDA in jim niso podrejene.
Kitajski veleposlanik v Parizu je tako pred nekaj dnevi pel slavospeve Charlesu de Gaullu, ker se je leta 1964 kot francoski predsednik zoperstavil »hudemu pritisku zahodnega tabora« in vzpostavil diplomatske odnose s komunistično Kitajsko. Xijev obisk v Franciji je predvsem počastitev 60-letnice tega dogodka in poskus spodbuditi Macrona, da bi bil »tako pogumen« nasproti ZDA, kot je bil v 60. letih sredi hladne vojne de Gaulle, ki si je prizadeval izboljšati odnose tudi z ZSSR. Toda v resnici je danes Macronova Francija, tudi zaradi Putinove agresivnosti, močno zakoreninjena v zahodnem taboru, kar se kaže zlasti v navidez spornih Macronovih izjavah o tem, da posredovanje Natovih sil v Ukrajini ni povsem izključeno. Sicer se Macron zavzema za evropsko neodvisnost na obrambnem področju. In čeprav se lahko marsikaj spremeni po ameriških predsedniških volitvah novembra, je težko verjeti, da bo Macron poskušal med ZDA, ki so še vedno demokratična država, in Kitajsko, ki s Xijem vse bolj pada v izrazito avtokratski režim, oblikovati tretji blok, kar si močno želijo v Pekingu. Sama Francija je tudi s podporo večjega dela članic EU za to prešibka ob gospodarsko izjemno močni Kitajski. Sicer je bila Kitajska leta 1964 izjemno revna, potem ko je dolgo vladal povsem neodgovorni, če ne že nori Mao Cetung.
Glede madžarske politike je treba reči, da so veleposlaništva drugih članic EU pogosto zelo jezna, ker njihova prizadevanja za dosego enotne politike do Kitajske onemogoča ena sama država članica, Orbanova Madžarska, ki je kot Srbija precej naklonjena tudi Putinovi Rusiji. Xijev obisk v Srbiji bo sovpadal s 25. obletnico Natovega bombardiranja kitajskega veleposlaništva v Beogradu. Takrat so umrli trije kitajski novinarji in v Pekingu še vedno nočejo sprejeti ameriškega pojasnila, da je šlo za napako.
Trgovinski primanjkljaj s Kitajsko
Macron bo v torek Xija gostil tudi v francoskih Pirenejih, v vasi, kjer je kot otrok pri svoji stari mami preživljal počitnice. Morda bo tam poskušal Xija prepričati, da naj pozitivno vpliva na Putina. A gre za pobožne želje. Sploh pa se Kitajska ne bo hotela odpovedati poceni nafti in drugim surovinam, ki jih dobi iz Rusije v zameno za dele, ki jih velika ruska vojaška industrija potrebuje za proizvodnjo orožja in streliva.
Pozicija Kitajske je v primerjavi s Francijo močnejša, saj se francoski trgovinski primanjkljaj v trgovini s Kitajsko vsako leto povečuje in znaša že 55 milijard evrov, kar pomeni, da je Francija toliko več kupila od Kitajske, kot ji je prodala. Trgovinski primanjkljaj EU s Kitajsko pa znaša več sto milijard evrov. Vsekakor bo Macron Xiju dal vedeti, da bo Evropa odslej veliko bolj branila svojo proizvodnjo. Med drugim pred kitajskimi električnimi avtomobili, ki so ne le kakovostni, ampak zlasti veliko cenejši kot evropski. Ta kitajski uspeh gre pripisati tudi državnim subvencijam, ki onemogočajo tujo konkurenco in zato kršijo pravila svetovne trgovine. O tem se namerava zdaj s Xijem pogovarjati tudi predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen.
V zadnjih letih pa ne le Kitajska, ampak tudi ZDA vse bolj subvencionirajo svojo industrijo, zaradi česar je evropska industrija vse manj konkurenčna. Macron je zdaj v intervjuju za tednik The Economist izjavil, da bo Evropa storila enako, in dodal, da pri tem ne gre za protekcionizem, ampak za realizem. EU naj bi vlagala v razvoj in raziskave na področjih tehnologije, umetne inteligence in obnovljivih virov energije, kjer vse bolj zaostaja za Kitajsko in ZDA.x
