Gre za čas, ko je po mutaciji ponovno začel peti in je tistega leta konec zime nastopil na festivalu Mladinska popevka. »Tam so izbirali nova imena in takoj po koncu je pristopil do mene Mario Rijavec ter mi povedal, da so me izbrali za nastop na Slovenski popevki,« se spominja Pestner. »Takoj mi je prinesel note, besedilo in inštrumentalno izvedbo na magnetofonskem traku. Na srečo smo imeli doma ustrezen magnetofon. Nisem razmišljal, o čem bom pel, vesel sem bil, da so me izbrali in bom v živo videl popularne pevce. Aprila je sledilo snemanje teh pesmi v Studiu 14 na ljubljanskem radiu, čez dva meseca pa sem že pel na zame res veličastni prireditvi. Ko je bilo vsega konec, so dejali, da moramo še malo počakati. Ker je festival potekal v Hali Tivoli, tam zraven pa je bil lunapark, sva se šla z očetom vozit z avtomobilčki. Naenkrat je nekdo pritekel, da moram nujno v dvorano, ker da sem dobil neko nagrado.« Ta nagrada je bila – prva nagrada občinstva. Ob vseh velikih imenih slovenske zabavne glasbe, Marjani Deržaj, Majdi Sepe, Eldi Viler, Ladu Leskovarju, Alfiju Nipiču, Mladih levih, Belih vranah …
Avtor pesmi Dušan Porenta je pisal tudi za narodnozabavne ansamble, najbolj znana med popevkami pa je še Otroci morja. Že v zgodnjih najstniških letih, leta 1943, je izgubil vid, ko so se otroci igrali z vojaškimi bombami in je slučajno prišel mimo. V zavodu za slepo in slabovidno mladino mu je učitelj harmonike Anton Semej s svojim pristopom pomagal usvojiti glasbeno znanje in ga spodbuditi h komponiranju. Porenta je umrl v enaindevetdesetem letu pred dvema mesecema.
