Po ozki slovarski definiciji pojem luksuz pomeni nekaj, kar presega zadovoljevanje potreb povprečnega človeka. Kot pravi prof. dr. Tina Vukasović s Fakultete za management Univerze v Kopru, pojem luksuz razumemo na več načinov, odvisno od konteksta in subjektivnih doživetij potrošnika. »Na splošno pa se luksuz nanaša na izdelke, storitve ali izkušnje, ki presegajo osnovne potrebe in so pogosto povezani z visoko kakovostjo, estetiko, udobjem ter višjo ceno. Za nekatere potrošnike je luksuz sinonim za prestiž, status in ekskluzivnost, medtem ko za druge predstavlja izkušnje, izdelke, storitve, ki prinašajo posebno zadovoljstvo ali udobje,« razlaga raziskovalka.

Unikatna in prilagojena doživetja

Lara Ham, direktorica in lastnica licence kluba Quintessentially za jugovzhodno evropsko regijo, ki svojim članom ponuja storitve v obliki organizacije različnih prestižnih potovanj, obiskov ekskluzivnih dogodkov, tako kulturne, umetniške, poslovne ali razvedrilne narave, ob tem pravi, da se pojem luksuza spreminja in je odvisen od položaja člana v družbi. »Novi bogataši hočejo kupiti znane, velike blagovne znamke, na destinacijah pričakujejo prodajalne, kjer jih lahko dobijo,« opisuje in dodaja, da na drugi strani, tradicionalno bogatejše družine, kjer so že otroci odraščali v družinah, kjer so jih pošiljali na poletne tečaje tujih jezikov, najbolj prestižne poletne kampe v Evropi in ZDA in so danes že mlajša generacija poslovnežev, iščejo poetična doživetja. »Imajo dovolj blaga in vsega, kar so kdaj želeli imeti v lasti; zdaj hočejo kupiti le unikatna in njim popolnoma prilagojena doživetja – tako, kot si jih in ko si jih želijo. Cena ni glavni kriterij,« razloži Lara Ham. Med tovrstna doživetja sodijo obiski najbolj prestižnih lokacij, obedi v svetovno priznanih restavracijah in obiski nočnih klubov in zabav, o katerih beremo v svetovnih medijih.

Tina Vukasović pojasnjuje, da v Sloveniji luksuz razumemo podobno kot drugod po svetu, vendar so specifični pojmi in preferenčni izdelki ali storitve, ki jih štejemo za luksuzne, lahko odvisni od lokalnih okoliščin, kulture in ekonomskega položaja posameznega potrošnika. Nekateri primeri luksuza v Sloveniji vključujejo prestižne avtomobile, luksuzna stanovanja ali hiše, visokokakovostno gastronomijo, vrhunske vinoteke, umetnine, prestižna potovanja, nakup modnih izdelkov prestižih blagovnih znamk in ekskluzivna doživetja.

»Glede na raziskave in opažanja so med najbolj priljubljenimi luksuznimi dobrinami v Sloveniji predvsem visokokakovostna hrana in pijača, modni dodatki, kot so torbice in čevlji priznanih blagovnih znamk, ter potovanja in doživetja,« opiše raziskovalka s področja marketinga. Lara Ham medtem razloži, da njihovi člani iščejo nekaj globljega, ekskluzivnega, po meri narejeno izkušnjo, ki bo na neki način obogatila njihovo življenje. Pri tem gre lahko za spoznavanje kulture na izbrani destinaciji, učenje nečesa novega ali iskanje navdiha oziroma spoznavanje samega sebe.

Po meri narejena izkušnja

»Za razliko od leta 2011, ko smo začeli ponujati naše storitve na trgu jugovzhodu Evrope, se danes luksuzna potrošnja iz luksuznih materialnih predmetov usmerja na doživetja in nato na osebnostno transformacijo. V tem primeru postaneš produkt boljši ti,« pravi direktorica Quintessentially za to regijo.

Poleg vsega navedenega se dosti parov odloča za skupna kulturna doživetja, udeležujejo se kuharskih tečajev, ki jih organizirajo svetovno znani kuharski mojstri, iščejo nekaj globljega, ekskluzivnega, po meri narejeno izkušnjo, ki bo na obogatila njihovo življenje.

Ženski in moški luksuz

Lara Ham opaža, da se pojavlja še en zanimiv fenomen, ki jo kot žensko razveseljuje. Po podatkih Evropske potovalne komisije ETC se namreč število premožnih žensk vztrajno povečuje, ne le po različnih delih sveta, temveč tudi v Sloveniji. Pri nas se to odraža v povečanem povpraševanju po luksuznih zdraviliških in wellness počitnicah ter hotelski ponudbi, namenjeni le ženskam. »Ženske si želijo predvsem aktivnosti, kot so razvajanje v spa-centrih, joga, fitnes, razstrupljevalni in protistresni programi, med najbolj priljubljenimi destinacijami pa so Tajska, Malezija, Indija, Maldivi in Sejšeli. Trend se pri nas odraža v povpraševanjih po najboljših prehranskih dopolnilih za ženske, v povpraševanju po različnih ženskih ikoničnih luksuznih blagovnih znamkah, torbicah, čevljih in oblačilih,« opisuje sogovornica.

Pri moških je medtem še vedno v ospredju športni turizem, povpraševanje po vstopnicah za najbolj prestižne športne dogodke v svetu, kot so finale lige prvakov, razne druge nogometne in košarkarske tekme, Wimbledon, Roland Garros, formula 1 in tako naprej.

Od koncertov do umetnin

Kot zanimivost je treba pogledati nekaj številk, ki smo jih zbrali v uredništvu. Trenutno je na voljo še nekaj vstopnic za finale evropskega prvenstva v nogometu, ki ga bo gostila Nemčija, in sicer v zneskih od 1.500 do 47.000 evrov. Za finale Lige prvakov 1. junija v Londonu so na voljo še vstopnice v ceni od 7.000 do 18.000 evrov na osebo.

Za koncert pevke Adele v Műnchnu 2. avgusta najdražje vstopnice stanejo 2.500 evrov na osebo. Še bolj je trenutno priljubljena Taylor Swift, ki bo 9. avgusta imela koncert na Dunaju. Vstopnice se prodajajo od 710 evrov naprej, najdražje po ceni 3.100 evrov na osebo so že razprodane. Za prestižni novoletni koncert na Dunaju je treba odšteti 12.000 evrov, gre za paket za dve osebi, ki vključuje tri nočitve z zajtrkom, prevoz in vstopnici.

V Sloveniji za najdražjo sobo velja apartma v hotelu Kempinski Palace v Portorožu, ki sprejme največ šest oseb in stane 3.100 evrov na noč. Najdražji degustacijski meni je v Hiši Franko, ki stane 325 evrov na osebo, in sicer brez pijače in prenočišča.

Med najdražjimi nepremičninami najdemo Vilo Zlatorog v središču Ljubljane, ki se prodaja za štiri milijone evrov (cena je iz lanskega leta), stanovanje prav tako v središču Ljubljane pa se prodaja za 3.932.029 evrov. Gre za šestsobni dupleks v stanovanjski stavbi Dalmatinka. Tudi ta cena je iz leta 2023.

Za buteljko najdražjega vina Petrus merlot 2020 iz Bordeauxa iz Pomerola je treba odšteti 7930 evrov, najdražji šampanjec je Salon za 1345 evrov. Najdražji avto v Sloveniji pa naj bi bil Ferrari 488 pista za 573.400 evrov.

Likovna dela se, razen impresionistov (torej Riharda Jakopiča, Ivana Groharja, Matije Jame in Mateja Sternena) ter Zorana Mušiča, ne prodajajo več tako dobro. Menda so najdražje delo Zorana Mušiča prodali za 880.000 evrov.

Tihi luksuz

Kot ocenjuje Tina Vukasović, se Slovenija na področju luksuza lahko razlikuje od drugih držav po svetu zaradi svoje specifične kulturne dediščine, regionalnih preferenc, ekonomskega položaja in življenjskega sloga. Na primer, poudarek na lokalni hrani in pijači ter stik z naravo lahko igrajo pomembno vlogo pri doživljanju luksuza v Sloveniji. Poleg tega je slovenska kulinarična kultura v porastu, visokokakovostna hrana in pijača sta vse bolj cenjeni deli luksuznega življenjskega sloga v državi.

»Mislim, da Slovenci ne odstopamo zelo, čeprav gre pri nas bolj za tihi luksuz. V bistvu tihi luksuz ni nič novega, le v zadnjem času je postal izredno popularen in ga prakticirajo tudi premožnejši Slovenci. Velika odstopanja se tu kažejo že v regiji, če se primerjamo z nekaterimi državami bivše Jugoslavije,« o luksuzu med Slovenci še pravi Lara Ham.