Slovenska atletska reprezentanca je na 19. svetovnem prvenstvu v Budimpešti upravičila visoka pričakovanja in se v Slovenijo vrnila s kolajno, štirimi finalnimi uvrstitvami in enim polfinalom. Kolajno je med 202 udeleženkami osvojilo 46 držav, Slovenija pa se je z 19. svetovnega prvenstva šestič vrnila z odličjem. Slovenska reprezentanca je po rezultatih sicer malce zaostala za uvrstitvami z zadnjega prvenstva v Eugenu, a je peterica Kristjan Čeh, Tina Šutej, Maruša Mišmaš Zrimšek, Lia Apostolovski in Anita Horvat dokazala, da spada v svetovni vrh ali tik pod njega. Pohvaliti kaže tudi najstnika Matica Iana Gučka. Četverica je svoje delo opravila v skladu s pričakovanji in zmožnostmi, dve atletinji pa sta razočarali.

Kristjan Čeh (disk, 2. mesto z dosežkom 70,02 m) – 9,5: Najboljši slovenski atlet je bil na velikem tekmovanju znova najboljši. Potem ko je sredi sezone izgubil občutek in doživel nekaj zaporednih porazov, je šele štiri dneve pred prvenstvom znova našel pravi met. Več kot polovico finala je bil v vodstvu, častno branil naslov svetovnega prvaka, znova prevzel vodstvo z zadnjim metom, toda vseeno priznal premoč izjemnemu Danielu Stahlu. Slovenski atletiki se s Ptujčanom obetajo lepi časi. Je na dobri poti, da postane najtrofejnejši slovenski atlet vseh časov. Prvi korak bo moral narediti že prihodnje leto v Parizu in osvojiti zlato olimpijsko odličje, ki ga je doslej od slovenskih atletov osvojil le metalec kladiva Primož Kozmus. Prihodnji mesec bo v Eugenu branil naslov skupnega zmagovalca diamantne lige, kar bo njegov drugi vrhunec sezone.

Matic Ian Guček (400 m ovire – 27. mesto s časom 49,40 s) – 6,5: Najstnik je debitiral na velikem članskem tekmovanju, uvrstitev v polfinale pa je z najboljšim rezultatom sezone zgrešil za 15 stotink sekunde. Navdušil je z borbenostjo, s pristopom in pozitivno energijo. Potem ko je bil lani svetovni podprvak do 20 let, je letos doživel prvo razočaranje, ko je na evropskem prvenstvu do 23 let zasedel četrto mesto. Po Budimpešti bo pod večjim medijskim drobnogledom.

Lia Apostolovski (višina – 9. mesto z dosežkom 190 cm) – 7,5: Prvenstvo v Budimpešti ji da lahko injekcijo zagona, saj je blizu višinam, ki prinašajo najvišja mesta na prvenstvih. V kvalifikacijah je bila blizu uspeha na 192 centimetrih, v finalu celo na 194, kar pomeni, da odlično razvija gene očeta, nekdanjega slovenskega rekorderja skoka v višino Saša Apostolovskega.

Neja Filipič (troskok – 25. mesto z rezultatom 13,64 m) – 5: Težave s poškodbo so ji preprečile, da bi na vrhunec sezone prišla najbolje pripravljena, vendar je vztrajala do konca in se ni predala. Domov se ji ni mudilo, saj je po sredinem nastopu na prizorišču ostala do konca.

Nika Glojnarič (100 m ovire – 35. mesto s časom 13,13 s) – 4,5: Brežičanka je doslej tekla dvakrat pod 13 sekundami, kar sta doslej v Sloveniji dosegli le Brigita Bukovec in Marina Tomič. V Budimpešti je tekla najhitreje letos, polfinale pa je imela na dosegu roke z izenačenjem osebnega rekorda (12,92). Priložnost za odmevnejši rezultat bo imela prihodnje leto na evropskem prvenstvu v Rimu, njen cilj v letu 2024 pa sta uvrstitev na dvoransko SP in norma za nastop na olimpijskih igrah.

Anita Horvat (800 m – 16. mesto; 2:00,06 v kvalifikacijah, 2:00,54 v polfinalu) – 7: V Budimpešto je pripotovala z najvišjimi cilji, saj je napovedovala celo kolajno. V polfinalu ji je v odločilnih trenutkih, ko bi morala iz sebe iztisniti maksimum in z osebnim rekordom napredovati v finale, zmanjkalo goriva. S trenerjem Tevžem Korentom bosta morala najti vzrok, da se ji kaj podobnega ne bo ponovilo prihodnje leto v Rimu in Parizu.

Neja Kršinar (maraton – 63. mesto s časom 2,46:55) – 4: Pri 32 letih debitantka na največjih tekmovanjih je imela najtežjo nalogo, da je v vročini, ko je navadne smrtnike zdelal že prihod na stadion, tekla več kot 42 kilometrov. Izjemno pozitivna oseba, ki je v reprezentanco vnašala dodatno energijo.

Maruša Mišmaš Zrimšek (3000 m zapreke – 6. mesto: 9:21,79 v kvalifikacijah, 9:06,37 v finalu) – 8,5: Najboljšo pripravljenost v karieri je začinila z izjemnim državnim rekordom. Da je šampionka najvišjega ranga, je dokazala po nastopu, ko je bila besna, ker jo je v ciljnem sprintu prehitela Francozinja Alice Finot in ji preprečila, da bi bila najhitrejša belka v disciplini, v kateri kraljujejo afriške atletinje. Sodelovanje z novim trenerjem Wolfgangom Heinigom je odlično, čeprav Nemec ne blesti v angleškem jeziku, Slovenka pa (še) ne v nemškem.

Eva Pepelnak (troskok – 28. mesto z rezultatom 13,60 m) – 5: Varovanka nekdanje olimpijske finalistke troskoka Anje Valant, ki je letos prvič skočila 14 metrov, je dobila izkušnje z največjega tekmovanja, po katerem obljublja, da bo trenirala še bolj zavzeto.

Martina Ratej (kopje – 29. mesto z rezultatom 54,41 m) – 3: Organizatorji podarjajo vabila za prvenstvo, da zapolnijo startno listo s športniki, ki niso izpolnili norme ali si zagotovili mesto skozi uvrstitev na svetovni lestvici. Od Slovenk sta takšno povabilo prejeli Martina Ratej in Agata Zupin, ki sta dobesedno zapolnili startno listo ter se uvrstili pri repu nastopajočih. Slovenska rekorderka v metu kopja pri 41 letih ne premore samokritike, temveč išče številne izgovore.

Tina Šutej (palica – 4. mesto z dosežkom 480 cm) – 8,5: Do višine 485 centimetrov je letvico podrla le enkrat, in sicer na 475, njena velika tekmica Wilma Murto pa nikoli, zato je bila Finka bronasta, Slovenka pa se je drugič zapored s svetovnega prvenstva vrnila s četrtim mestom. Po nastopu je razočarana priznala, da bo potrebovala čas, da bo prebolela bolečo izkušnjo. Atletinja Kladivarja lahko ponosno zre predse, saj je v Budimpešti tekmovala najbolje v karieri in izboljšala državni rekord na prostem, tekmovalna sreča pa jo je tokrat zapustila. Če bo zdrava in bo prihodnje leto pri 35 letih na olimpijskih igrah v Parizu tekmovala tako dobro kot v Budimpešti, bo nagrajena s kolajno.

Agata Zupin (400 m ovire – 36. mesto s časom 57,62 s) – 3: Kranjčanka je krepko zaostala za svojimi najboljšimi dosežki. Pred šestimi leti je bila kot najstnica polfinalistka svetovnega prvenstva, ko je, kot se je slikovito izrazila, tekla in se zabavala, sedaj pa preveč razmišlja. V svoji paradni disciplini je izgubila občutek skoka čez ovire, zato jo čaka temeljit razmislek o atletski prihodnosti.