Mednarodni košarkarski kamp za otroke Boki Nachbar letos poteka že šestnajsto leto zapored. Zaradi vsakoletnega zanimanja otrok in staršev, da mladi počitnice preživijo v zdravi družbi in dobri igri z vrstniki pod košem, je začetni enotedenski tabor prerasel v dva, ki sta tradicionalno julija. V Kopru, ki je Boštjanu Nachbarju blizu ne le zaradi osnovne šole Koper, ki mladim s svojo izjemno infrastrukturo omogoča bivanje in treninge v klimatiziranih telovadnicah in na prostem, na šolskih igriščih, blizu je plaža, ampak tudi po srcu, saj je tu kot otrok pri babici preživel številna poletja. Še danes se v to največje mesto v slovenski Istri rad vrača z družino, hčerki pa sta že postali redni udeleženki košarkarskega kampa.
S košarko Boštjan Nachbar po »upokojitvi« leta 2018 ostaja povezan s sindikalnim združenjem ELPA, katerega idejni vodja je in ga tudi vodi. V nasprotju s športno kariero je zdaj obkrožen bolj s pravniki in računovodji. Glavna skrb združenja je spoštovanje pravic vrhunskih igralcev v klubih evrolige, cilj pa, da imajo igralci čim daljšo in čim bolj bogato kariero, ne le finančno. Slovensko reprezentanco, za katero je nekoč uspešno igral, spremlja bolj po televiziji, saj z družino že devet let živi v Španiji, v Barceloni. Pravi, da uživa, ko vidi njihovo igro, saj jih vidno vodi ekipni duh. Želi jim, da ohranijo to energijo in so uspešni še naprej.
Mednarodno okolje
Kot so skozi leta rasli uspehi slovenskih košarkarjev doma in v tujini, je raslo tudi število mladih udeležencev, ki so se želeli kaliti v igri z oranžno žogo čez poletje. Veliko otrok se v kamp vrača, prihajajo pa tudi iz drugih držav. Obiskali so ga že otroci iz Italije, Španije, Nemčije, Hrvaške, Srbije, Makedonije, Danske, Poljske in celo Tunizije. Letos smo v kampu Boki Nachbar srečali največ Italijanov in Špancev.
»Otrok iz tujine, ki se udeležijo našega kampa, je že kar dvajset odstotkov, kar nas zelo veseli, saj s tem slovenskim otrokom ponujamo mednarodno okolje. Tako hkrati pridobijo samostojnost, izpopolnijo znanje košarke in vadijo sporazumevanje v tujem jeziku,« je povedal Boštjan Nachbar. »Kamp je namenjen puncam in fantom, starim od sedem do sedemnajst let, s košarkarskim predznanjem. Ne gre za počitniško varstvo, saj je urnik kar natrpan: od dnevnih treningov in trening tekem, zjutraj potekajo tudi individualni treningi, do drugih dejavnosti. Popoldnevi so namenjeni še uživanju v morju, večeri pa družabnim igram,« je strnil posebnosti.
Boštjana otroci na kampu srečajo v vlogi svetovalca, motivatorja, kot prijatelja, z njimi je med treningi, v šolski jedilnici in na družabnih večerih. Ker želijo v kampu doseči, da bi bili otroci bolj prisotni pri igri, med vrstniki, novimi prijatelji, teden dni ne uporabljajo ne telefonov ne drugih elektronskih naprav.
Trinajstletna Tara Nachbar (na fotografiji prva z leve) je že uspešna mlada košarkarica. Na kampu je bila s prijateljicama Niko Hribar in Žano Sivka.
Kmalu se nam je pridružila Boštjanova starejša hčerka, trinajstletna Tara Nachbar, ki se že od malega z veseljem udeležuje kampa v Kopru. Kljub temu da so jo starši hoteli usmeriti v celo vrsto drugih športov, češ, naj poskusi še kaj drugega, od karateja do baleta, se je Tara z veliko željo odločila za treniranje košarke v klubu. Hodi v nemško mednarodno šolo v Barceloni, govori slovensko, špansko, nemško, angleško in katalonsko. Šolanje in košarkarsko kariero želi v prihodnosti nadaljevati v ZDA.
»Od staršev nikoli nisem čutila pritiskov, uživam v igranju košarke. V bistvu je zame največja kazen, če me starši ne bi pustili na trening,« se nasmehne trinajstletnica in še pove, da je nekaj zavisti zaradi njenega priimka sicer tudi pri kakšnem soigralcu v klubu, češ da ne bo tako uspešna kot oče, ki je tudi znano košarkarsko ime v Španiji, a so ji starši v takih primerih v veliko oporo, tako da pogumno sledi svojim ciljem. Oče pa jo pri treningih le usmerja ali ji svetuje. Obe s sestrico, devetletno Ajdo, na kampu ostaneta dva tedna in tudi spita s soigralci v osnovni šoli. Pravita, da kljub temu, da Nachbarjevi živijo v Barceloni, obožujeta Slovenijo in se veselita poletnih počitnic, ki jih družina preživi v Kopru, Idriji in Slovenj Gradcu. Obe redno spremljata slovensko reprezentanco in fante tudi poznata, kot za stavo sta hitro našteli prvih pet: Luka Dončić, Goran in Zoran Dragić, Klemen Prepelič in Edo Murić. Od NBA-jevcev pa je Tarin vzornik Kevin Durant, košarkar Brooklyn Nets, kluba, v katerem je igral tudi njen oče.
Dnevi na kampu so namenjeni tako treningom kot trening tekmam.
Luka Dončić kot vzor
V košarkarskem kampu Boki Nachbar so se v preteklih letih kalili zdaj že mladinski in kadetski reprezentanti, med njimi tudi Luka Rupnik, nekaj dni je tam pred leti preživel tudi Luka Dončić. Ajša Sivka, ena najboljših mladih igralk v Evropi, je na Bokijev kamp hodila kar osem let. Otroci vse naštete zelo dobro poznajo, v en glas pa skoraj vsi najprej kot vzornika naštejejo Luko in Gorana. Ni jih bilo malo, ki so se pohvalili, da so odmevno junijsko tekmo v Stožicah spremljali v živo. Nekaj smo jih povprašali tudi o počutju na kampu. Štirinajstletna Katarina Maček iz Laškega se je kampa letos udeležila že tretjič. Uživa v igranju košarke, za katero jo je navdušil njen oče, vzornika v profesionalnih vrstah pa sta ji brata Dragić. V Kopru je rada zaradi dobre družbe, novih prijateljev iz tujine in odličnega osebja. Trinajstletna Andrea in sedemnajstletna Nerea Perez Sesma iz Španije sta bili letos na kampu prvič in obe sta navdušeni nad Slovenijo, nad ljudmi in našo kulturo. Obe obožujeta Luko Dončića, ki je velika zvezda tudi v Španiji. Enajstletni Davor Mikelič iz Kopra pa je že sam velika zvezda Bokijevega kampa, saj je bil letos tam že petič in vsako leto pride z velikim veseljem za dva tedna. Njegov prvi vzornik je njegov oče, ki ga je tudi navdušil za košarko, od tujih pa zdaj že nekdanji igralec NBA Allen Iverson. Devetnajstletni Joaquim Uzal Justes iz Španije pa se je lani z bratom Victorjem po naključju, ob potovanju s starši po Sloveniji, priključil kampu, letos pa se je vrnil kot trener in vzgojitelj. Navdušili so ga energija, ki vlada v kampu, odnos do športa, slovenski otroci, ki so sicer na začetku bolj zaprti v pogovoru kot Španci, a sčasoma se spletejo lepa prijateljstva. Slovenci ga učijo slovensko, on njih pa špansko. Nad Slovenijo je navdušen, obiskal je že vsa večja mesta, a Bled se mu je zasidral v srce, je dejal. Tudi on najbolj od vseh slovenskih igralcev pozna Luko Dončića. »In seveda Boštjana Nachbarja,« se je še nasmehnil, ko smo se poslovili po kratkem druženju ob kosilu.
Strokovna ekipa košarkarskega kampa Boki Nachbar.
Za sponzorske naveze in skrb, da so mladi čim bolje opremljeni v športnem tednu v Kopru, je zadolžen Marko Kotnik (na fotografiji v drugi vrsti, tretji z leve strani).
