Nogometni klub Olimpija Ljubljana: Ploskajo samo še agenti

Ljubljanski šport je na eni najnižjih točk v zadnjih letih. V mislih imamo nekoč paradna športa, kot sta košarka in nogomet. Različne Olimpije so postale žrtev modernizacije, globalizacije in liberalizacije športa, na katere niso našle pravega odgovora. Ne gre seveda prezreti dejstva, da se odgovorni predvsem na državni ravni v 30 letih niso mogli odločiti, na kakšen način bodo takšne športne kolektive upravljali, kako jih bo mogoče privatizirati in ali jih bo sploh mogoče privatizirati. V takšnih razmerah so potem klubi, ki jih prevzemajo nekakšni pollastniki, v situaciji, ko niti ne vedo, ali so lastniki, in so prepuščeni na milost in nemilost tistim, ki lahko konec koncev takšne klube zaprejo že jutri. Tuji lastniki so te težave v glavnem reševali tako, da so klube kreditirali in jih potem v približni vrednosti kreditov prodali naprej. Druga, še bolj socialistična ureditev je tista, ki na vrh kluba pripelje predsednika kakšnega močnejšega podjetja, ki v bistvu financira klub kot glavni pokrovitelj ali pokrovitelje v prostem času poišče.