Prve rezultate so predstavili že lani, letos pa so ravno pred dnevi obelodanili rezultate novih 24 avtomobilov, s posebnim poudarkom, da jih s prejšnjimi rezultati ne moremo primerjati, ker so kriteriji drugačni, strožji. In tako kot pri testnih trčenjih bodo domala vsako leto strožji tudi kasneje, še ena podobnost s trčenji pa je tudi, da je na začetku, tako kot je bilo to pri slednjih, pogled na ocene in število zvezdic zelo pisan. Tako najdemo med 24 ocenjenimi avtomobili takšne z le zvezdico in pol, dva kandidata, ki sta si že prislužila maksimalnih pet zvezdic, pa takšne z ocenami do največ 3,5 zvezdice. Pri čemer je treba poudariti, da je ocenjevalce s tremi zvezdicami pozitivno presenetil dizelski mercedes C in da sta bila edina s petimi zvezdicami električna avtomobila – hyundai kona in renault zoe.
To kakopak ni nič nenavadnega, a je vseeno treba poudariti, da sta bila električna v prednosti že pred merjenji. Ta namreč, kljub temu da so izredno natančna, v končni obračun vzamejo le neposredne učinke, tiste, ki jih ima torej posamezen avtomobil od trenutka, ko ga prižgemo, do tistega, ko ga ugasnemo. Tako sta kona in zoe pri prav vseh posameznih kategorijah dobila maksimalno število točk, a je ta rezultat vseeno pomanjkljiv in celostnega vpogleda vpliva posameznega avtomobila na okolje ne ponudi.
Nekatere pretekle raziskave o dokončnem okoljskem odtisu električnih vozil so namreč pokazale, da je pod črto električni avto lahko zaradi okolju neprijaznega pridobivanja električne energije, s katero napolnimo njegove baterije, pošteno obremenilen do okolja. Le da te obremenitve ne čutimo neposredno, v okolici avtomobila. Podobna zgodba poteka tudi v zvezi s pred časom tako opevanim biodizelskim gorivom. Čeprav poskrbi za nižje neposredne izpuste iz avtomobila, se je za njegovo proizvodnjo poraba rastlinskega olja v zadnjih desetih letih povečala za 48 odstotkov. Ali povedano drugače: leta 2009 so za proizvodnjo biodizla porabili 24 odstotkov uvoženega palmovega olja, deset let kasneje pa je bilo za avtomobile v EU namenjenega že več kot polovica uvoza te surovine. Ki jo je seveda nekje treba pridobivati, kar spet pod črto prinese celo večji negativni vpliv na okolje od »navadnega« plinskega olja.
Tega se pri GreenNCAP zavedajo, zato že napovedujejo, da je končni cilj v ocenjevanje vključiti celoten življenjski cikel avtomobila.
