Fiskalni svet je oceno proračunskih dokumentov za obdobje od leta 2023 do leta 2026 objavil v ponedeljek. V njem je zapisal, da je v njih predvidena naravnanost fiskalne politike v povprečju nevtralna, vendar projekcije brez reform nakazujejo precej omejen manevrski prostor za delovanje fiskalne politike v prihodnjih letih. Pozval je k sistemskim ukrepom za dolgoročno vzdržnost javnih financ.
Vlada je stališče do te ocene sprejela danes na dopisni seji. Pri tem je poudarila, da se zaveda pomena dolgoročne vzdržnost javnih financ in s tem povezanih tveganj.
Proračunski dokumenti vsebujejo predlog odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2024-2026 in predlog programa stabilnosti 2023. V prvem je vlada predvidela znižanje javnofinančnega primanjkljaja na 1,3 odstotka BDP do leta 2026 in ga je že posredovala v potrditev v DZ, drugega pa mora skupaj z nacionalnim reformnim programom do konca aprila posredovati Evropski komisiji.
Danes je še napovedala, da bo načrte po potrebi prilagodila, ko bodo bolj jasne podrobnosti glede prihodnjih fiskalnih pravil. V pripravi so številne strukturne spremembe, ki pa se skladno z metodologijo Evropske komisije in načelom previdnosti ne vključujejo v javnofinančne projekcije, dokler niso sprejete vsaj na vladi ali v DZ, je v stališču do ocene fiskalnega sveta še zapisala vlada.
