Riviera Crikvenica je izkušena in modra pripovedovalka – njena bogata zgodovina hrani domišljijo, trgi in ulice se spremenijo v odre na prostem, gastronomija priča o prepletenosti tradicije in sodobnosti, tu je tudi kombinacija mikavnih okusov Sredozemlja in nepogrešljive vinske kapljice iz vinodolskega zaledja. Riviera ponuja številne izzive za športne navdušence, rekreativce in zagovornike zdravega načina življenja. »Ker smo za vas pripravili manjši kolesarski izziv, je prav, da dan začnete s kavo in znamenito torto frankopan, ki jo pripravljajo v hotelu International v središču Crikvenice po receptu, ki temelji na kuharici iz 17. stoletja. Tortice ne morete dobiti nikjer drugje,« nas je v jutranjih urah v hotelski kavarni pozdravila Marijana Biondič, direktorica TZ Crikvenica, in med drugim izpostavila, da se nadejajo še ene uspešne poletne sezone, ki bo tudi za njih polna izzivov. Zagotovo ne tako prijetnih, kot je bil naš, na sončen, skoraj že poletni dan.
Panoramsko kolesarjenje po Poti valov
V prijetni družbi licencirane kolesarske vodnice smo se na dveh kolesih odpravili raziskovat Crikvenico. »Izbrala sem električna kolesa, saj je prav, da človek tudi uživa, ko kolesari,« nas je pozdravila Aleksandra Domijan, ki že nekaj let vodi Elbike, podjetje za izposojo koles v centru Crikvenice. »Pri nas se kolesari vse leto. Morda nas ustavi le kakšna burja pozimi,« je povedala Domijanova in dodala, da sta najlepši za kolesarjenje pred- in posezona. »V sezoni pa zaledje Crikvenice ponudi 300 kilometrov urejenih kolesarskih stez, ki jih je mogoče prekolesariti tudi vse dni v letu.«
Na vprašanje o najbolj priljubljeni stezi je odgovorila: »Odvisno od tega, kdaj in kako se po njej vozimo. Med rekreativnimi potmi, primernimi tudi za ljudi z manj kondicije, je zagotovo Pot valov.« Po tej poti smo se popeljali tudi mi. V za elektriko dostojnem tempu smo se iz Crikvenice odpravili po Gajevi sprehajalni poti v smeri proti Dramalju, pri tem pa ves čas občudovali modrino morja in se spogledovali s Krkom. Na najvišji točki poti smo si vzeli čas za kratek postanek, da smo ujeli pogled na zaliv polotoka Kačjak, nato pa se spustili do Jadranovega. »Tura okoli Kačjaka in ob obali Jadranovega je zagotovo najlepši del Poti valov. Pravzaprav je to planinska pot, dolga približno 30 kilometrov, začne pa se v Povilah. Pred časom sem med kolesarjenjem naletela na manjšo skupino Slovencev, ki se je peš odpravila po njej,« je dejala Domijanova, nato pa v smehu dodala, da znamo Slovenci brez težav sami odkrivati znamenitosti lokalnega okolja.
Ljubezenska cestica
Po kratkem postanku na pred kratkim prenovljeni plaži v Jadranovem, kjer se kljub izzivu nismo opogumili, da bi se fotografirali na gugalnici sredi morja v zalivu, smo se počasi vrnili proti Crikvenici in namesto v središče mesta zavili na Ljubezensko cestico. Gre na eno najlepših sprehajališč na crikveniškem območju, nastalo pa naj bi v zgodnjih tridesetih letih 20. stoletja. »Ker so se mladi pari umikali v samoto, je pot zaradi številnih zaljubljenih pogledov dobila ime Ljubezenska cestica,« je povedala vodnica in pristavila, da cestica sicer ni namenjena kolesarjem. Ne nazadnje je pot na določenih mestih precej kamnita, prav tako je nezavarovana. Zato pa lahko sprehajalci na osemkilometrskem sprehajališču srečujejo prečudovito sožitje narave in kulturnozgodovinske dediščine.
Prikolesarili vse do Kotorja
Počasi smo se pregrizli pod Kotor, mesto, v katerega se počasi vrača življenje. »Kamnite stopnice, ki vodijo iz centra Crikvenice, pričajo o tem, da so Crikveničani pred požarom leta 1776 živeli v omenjenem naselju in se nato začeli preseljevati proti morju,« je povedala sogovornica, ki je izpostavila tudi izjemno versko vnemo takratnih prebivalcev, ki so na hribu postavili številne cerkve, štiri od teh so se ohranile do danes.
V dostojnem tempu smo se po končanem ogledu mesta nato spustili do središča Crikvenice, športna ura na zapestju pa nam je pokazala prevoženh dobrih 29 kilometrov in nekaj več kot 460 višinskih metrov. Vse skupaj smo prevozili v dobrih dveh urah.
