V ponedeljek bo Ljudska iniciativa Velenje pripravila nov, že tretji protestni shod, na katerem bodo zahtevali znižanje cen toplotnega ogrevanja. Zbrali se bodo v Šoštanju in se zatem odpeljali v Ljubljano ter poslancem in predstavnikom vlade predali svoje zahteve za znižanje cen toplotne energije. Kot je znano, so letošnjo zimo prebivalce Velenja, Šoštanja in Topolšice presenetile izjemno visoke položnice Komunalnega podjetja Velenje ter jih pognale na ulice. Ti stroški sicer niso posledica visokih cen toplote, cena megavatne ure toplote je namreč v teh krajih najnižja v državi, temveč visoke porabe v izjemno potratnih, večinoma energetsko nesaniranih stavbah, deloma pa tudi nadpovprečnih izgub v starem sistemu daljinskega ogrevanja.
Župan: V Velenju smo zelo aktivni
Minuli teden se je minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer odzval na ta problem, rekoč, da glede na analizo stanja v nekaterih primerih občani nosijo breme neskrbnega gospodarjenja z gospodarsko javno službo daljinskega ogrevanja oziroma s sistemi distribucije toplote. Spomnil je, da so na voljo evropska sredstva za prestrukturiranje teh sistemov na obnovljive vire energije, a da na občinski ravni manjka »projektov in ambicij za takšne ukrepe«. Število vlog na razpisu za prestrukturiranje sistemov, ki je odprt do marca 2025, je trenutno zelo majhno, je dejal.
Kumer, tudi sam iz Šoštanja, je prepričan, da lahko komunalna podjetja z ukrepi ceno ogrevanja za prebivalce precej znižajo. Generalni direktor direktorata za energijo na ministrstvu Hinko Šolinc je prav tako poudaril, da na lokalni ravni manjka idej in aktivnosti za nadgradnjo sistemov. Današnji slabo učinkoviti sistemi so pogosto odraz preteklega stanja.
Te izjave so prizadele Velenjčane, je v pismu ministru zapisal velenjski župan Peter Dermol. »Če ste v svoji dikciji, da občinam manjka projektov in ambicij za spremembe, govorili tudi o Mestni občini Velenje, moram to ostro zavrniti, saj smo vam že oktobra 2022 izročili izvod akcijskega načrta preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja,« je zapisal in zatrdil, da je Velenje občina, ki je zelo aktivna in ji projektov in ambicij na področju zelenega in energetskega prehoda ter prestrukturiranja sistema daljinskega ogrevanja ne manjka. Prva faza projekta preobrazbe, vredna 27 milijonov evrov, se izvaja in bo zaključena v letu 2028. Financirana bo iz evropskega sklada za pravični prehod.
Naj ukrepa država
Župan je spomnil, da občanom pri visokih položnicah pomagajo s subvencijami, čeprav je cena megavatne ure toplote v Velenju najnižja. Komunalno podjetje Velenje sicer na področju daljinskega ogrevanja zadnja leta posluje z izgubo, saj cena, ki jo plačujejo občani, ne pokriva dejanskih stroškov daljinskega ogrevanja. Do subvencij so naši sogovorniki, ki se v tej konfrontaciji ne želijo izpostavljati, sicer izjemno kritični, saj trdijo, da so le potuha njihovi lastni neučinkovitosti. Vzrok za visoke položnice so namreč energetsko nesanirane stavbe in ne visoke cene toplote.
Šaleška dolina je skupaj s Termoelektrarno Šoštanj (TEŠ) vse od leta 2018, ko so emisijski kuponi postali plačljivi, na vlado in pristojna ministrstva naslovila številne pobude, naj država te kupone izloči iz cene ogrevanja oziroma dolini vrne delež sredstev, ki se iz naslova kuponov steka v podnebni sklad, je spomnil Dermol. »Uporabniki daljinskega ogrevanja v občinah Velenje in Šoštanj so iz naslova emisijskih kuponov plačali v podnebni sklad več kot šest milijonov evrov na leto,« je zapisal. Pričakuje tudi, da se bo cena premoga za toplotno energijo znižala na 2,75 evra za gigadžul (TEŠ za gigadžul premoga velenjskemu premogovniku plača 6,32 evra), ministru pa je predlagal, naj znova začasno zniža DDV na stroške energije.
