Minulo soboto, na 18. volilnem gasilskem kongresu v Žalcu, je bil za novega poveljnika Gasilske zveze Slovenije (GZS) za naslednji petletni mandat izvoljen Zvonko Glažar iz Hajdoš. Preprost fant, ki je otroštvo preživljal na kmetiji, na kateri zdaj gospodari njegov brat, sam pa živi z družino nedaleč stran, se je že kot osemletni fantič včlanil v domače Prostovoljno gasilsko društvo Hajdoše. Na vasi se je v mladih letih rad podil za žogo, že zelo zgodaj pa se je »okužil« s knjigami in jih kar požiral. Kot mladenič je prebiral Karla Maya, danes ga zanimajo zgodovinske knjige in knjige z vojno tematiko pa tudi biografije velikih vodij. Ker je odraščal na kmetiji, si je najprej želel študirati veterino, pozneje je magistriral iz kmetijstva in se zaposlil v Semenarni Ljubljana, ki ima na Ptuju še danes tako imenovani selekcijsko-poskusni center, ki je središče razvoja semenarstva.
Naše gasilce izjemno cenijo tudi v tujini
Vse do danes se je torej ukvarjal z žlahtnjenjem in semenarstvom, ki je izjemno zahtevno delo. »S križanjem določenih sort pridemo najprej do semen, ki so nato primerna tudi za razmnoževanje,« na kratko razloži Glažar, ki se občasno, kot sodni izvedenec za kmetijstvo, znajde tudi na sodišču. Ko ga pobaramo, v kakšnih primerih ga angažirajo, pove, da gre večinoma za pravdne postopke, povezane z dedovanjem. »Ko se trije dediči sprejo, je treba oceniti, koliko je kaj vredno, da vsak od njih dobi pravični delež. Sam pravim, da cenilci nastopimo, ko zmanjka morale,« svoje občasno poslanstvo na kratko opiše Glažar, ki bo funkcijo poveljnika GZS, tako kot tudi njegov predhodnik Franci Petek, opravljal profesionalno, saj gasilstvo terja celega človeka. To pa pomeni, da se bo poslovil od dosedanjih sodelavcev, pri čemer je že bila in bo še potočena tudi kakšna solza.
Je pa Glažar tudi pri dosedanjem delu spoznal, kako zelo naše prostovoljne gasilce cenijo v tujini. »Ko je naše podjetje v Avstriji organiziralo kakšna srečanja, so takrat, ko so me predstavili, vedno poudarili tudi, da sem tudi drugi človek GZS. In takrat sem bil zmeraj deležen gromkega aplavza,« pove naš sogovornik, pred katerim je zdaj novo poklicno obdobje, polno izzivov. Tudi zaradi podnebnih sprememb in vse pogostejših naravnih nesreč, ki od gasilcev, tudi prostovoljnih, terjajo maksimalno usposobljenost in znanje. Lani, ravno v času, ko je v Celju potekala gasilska olimpijada, na kateri je bil Glažar zadolžen za strokovno izvedbo tekmovanj, so se mnogi na Krasu borili z obsežnim požarom. Letos so gasilci pomagali ljudem v več ujmah, največ pa jih je bilo vpetih v intervencije v času katastrofalnih avgustovskih poplav. »V tej ujmi je bilo aktiviranih kar 47.000 prostovoljnih gasilcev, medtem ko jih je v minulih neurjih posredovalo 36.000, lani na Krasu pa 15.000,« pove Glažar, ki se bo v svojem mandatu zavzemal, da se bo število prostovoljnih gasilcev ohranilo, saj je ravno prostovoljno gasilstvo ena naših največjih vrednot. »Pri tem pa imate pomembno vlogo tudi mediji. Da ne poročate o nas zgolj takrat, ko je kakšna intervencija, temveč tudi o tako velikih dogodkih, kot je bila nedavna parada v Žalcu, v kateri je sodelovalo skoraj 5400 gasilcev iz vse Slovenije. Zanje je to, da nekaj o tem preberejo, slišijo ali vidijo, največje plačilo,« pravi Glažar, tudi nosilec izolirnega dihalnega aparata, tehnični reševalec, reševalec ob nesrečah z nevarnimi snovmi, uporabnik radijskih postaj, mentor mladine, inštruktor, predavatelj, sodnik gasilskih in gasilsko-športnih tekmovalnih disciplin, opravljena ima tečaja za vodenje intervencij in predsednika ocenjevalne komisije.
Izobraževanja morajo biti tudi zabavna
V zadnjih desetih letih se je število prostovoljnih gasilcev s 151.000 povzpelo na dobrih 171.000. »V tej številki so vsi, od najmlajših do veteranov. Kar 44.000 pa je mladih, starih od šest do 18 let. In prav te si želimo zadržati v gasilskih vrstah tudi po tem, ko bodo odrasli,« pravi Glažar, ki se je že do zdaj veliko posvečal usposabljanju in gasilskim tekmovanjem. Celo toliko, da so mu nekateri očitali, da pretirava. A kot pravi, je organizacija in izvedba gasilskih tekmovanj ena najuspešnejših metod pridobivanja mladih v gasilske vrste. »Slovenija je na tem področju v zadnjih letih dosegla vrh, zato moramo ta nivo le vzdrževati,« pravi Glažar, ki se bo trudil, da bo v prihodnjih letih čim več na terenu, med gasilci, ki so opremljeni in usposobljeni za reševanje tako življenj kot premoženja in imajo širok spekter znanja in veščin. »Operativni gasilci se za to usposobijo na 149-urnem izobraževanju, ki je vse prej kot enostavno. A tisti, ki ga končajo, so na koncu ponosni na pridobljeno znanje. Mi pa si bomo prizadevali, da bodo tečaji v prihodnje čim bolj prijetni, tudi zabavni. Seveda pa morajo imeti gasilci tudi primerna zaščitna sredstva, ustrezno delovno opremo in urejen status,« poudarja Glažar, tudi oče dveh sinov, od katerih je starejši, star 25 let, že poklicni gasilec, mlajši pa je prestopil prag zdravstvene fakultete. »Zanimivo je, da sta danes oba zavzeta prostovoljna gasilca, čeprav sta v otroštvu prisegala, da gasilca ne bosta nikoli, ker mene nikoli ni bilo doma. In če imajo številni otroci med igračami tudi gasilske avtomobile, jih moja dva nista imela,« razkriva Glažar, za katerega tisti, ki ga poznajo že dolgo, ne dvomijo, da svoji novi funkciji ne bi bil kos.
»Spoznala sva se na gasilskih tekmovanjih že pred mnogimi leti in moram priznati, da me je vedno fasciniral, ker je na vsako vprašanje vedno odgovoril tehtno in premišljeno. Še posebno velik premik je naredil v povezavi z mednarodnimi sferami CTIF, ki podpira in spodbuja sodelovanje med gasilskimi in drugimi intervencijskimi službami po vsem svetu. Pa tudi za status gasilcev v mednarodnem programu je naredil ogromno. Osebno me je v volilni kampanji zmotilo, da so ga mnogi videli le kot gasilskega veljaka, ki so mu prioriteta gasilska tekmovanja. A to ne drži. Je perfekcionist, prehodil je pot od navadnega gasilca do poveljnika in je močan operativec, ki razmišlja zelo široko. Zato sem prepričan, da je Slovenija dobila pravega človeka na pravem mestu. Želim mu uspešno kariero vse do upokojitve,« je misli o Zvonku Glažarju strnil Ivan Jezernik, član upravnega odbora GZS in predsednik celjske gasilske regije.
