Najcenejša košarica je bila tokrat v Hoferju (38,91 evra), najdražja pa v Eurospinu (48,29 evra). Drugo najcenejšo košarico je imel Lidl (42,58 evra), sledili so Tuš (42,67 evra), Spar (45,79 evra) in Mercator (46,49 evra), je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano objavilo na spletnih straneh Naša super hrana.
Pri večini trgovcev po navedbah ministrstva niso zaznali razlik med akcijskimi in rednimi cenami v najcenejši košarici, razen pri dveh, kjer sta košarici z akcijskimi cenami za 2,01 evra oziroma 0,40 evra ugodnejši od tistih z rednimi cenami.
Ugotovili pa so, da se je v primerjavi s prejšnjim popisom cen opazno podražilo meso. »Svinjsko meso je v povprečju dražje za kar 33,19 odstotka, goveje pa za 12,68 odstotka. Pri piščančjem mesu povišanje cen ni tako ekstremno, vendar je kljub temu opazna rast za skoraj odstotek,« so zapisali.
Od septembra se je najcenejša košarica znižala za slabih 12 odstotkov
V celotnem obdobju spremljanja cen, torej med 13. septembrom 2022 in 3. januarjem 2023, se je vrednost povprečne najcenejše košarice osnovnih živil znižala za slabih 12 odstotkov oziroma za 5,78 evra. Sicer pa rezultati kažejo, da so se od začetka spremljanja do zadnjega popisa najbolj pocenili sir (za 22,49 odstotka), krompir (za 13,64 odstotka), moka (za 8,21 odstotka), kruh (za 4,60 odstotka), testenine (za 2,69 odstotka) in sončnično olje (za 0,58 odstotka). Najbolj so se podražili sladkor (za 45,54 odstotka) in jajca (za 12,82 odstotka).
Pregled deleža izdelkov znotraj posameznih skupin glede na poreklo kaže, da vsi trgovci nudijo izdelke izključno slovenskega porekla v kategorijah govejega mesa, jajc in jogurta. Sicer je večina izdelkov znotraj posameznih kategorij slovenskega porekla; izjema so sladkor, maslo, sir, sončnično olje in testenine.
Analiza sadno-zelenjavne košarice kaže, da se je povprečna vrednost v primerjavi z zadnjim popisom 19. decembra znižala za 0,50 evra oziroma za 1,64 odstotka in znaša 29,81 evra. Razlika med najcenejšo in najdražjo košarico sadja in zelenjave pa se je zmanjšala in trenutno znaša 10,68 evra.
Letna inflacija v območju evra decembra padla na 9,2 odstotka
Evropski statistični urad Eurostat je danes sporočil, da je območje z evrom decembra lani na letni ravni zabeležilo 9,2-odstotno inflacijo, potem ko je ta novembra znašala 10,1 odstotka. Inflacijo so še naprej poganjale visoke cene energentov in hrane. V Sloveniji je bila decembra stopnja inflacije pri 10,8 odstotka.
Cene energentov so bile decembra za 25,7 odstotka višje kot pred letom dni. Njihova rast se je tako nekoliko umirila, potem ko je bila mesec prej 34,9-odstotna. Rahlo pa se je pospešila rast cen hrane, alkohola in tobaka. Te so bile decembra za 13,8 odstotka višje kot decembra 2021 in 0,2 odstotne točke višje kot novembra lani.
Neenergetske industrijske dobrine so se podražile za 6,4 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke več kot mesec prej, storitve pa za 4,4 odstotka oz. za 0,2 odstotne točke več kot novembra, ugotavljajo evropski statistiki.
Od držav, ki uporabljajo evro, so po prvih ocenah Eurostata decembra najvišjo letno inflacijo zabeležili v Latviji, kjer je znašala 20,7 odstotka, potem ko je bila oktobra in novembra pri 21,7 odstotka. Sledila je Litva, kjer je bila medletna rast cen življenjskih potrebščin 20-odstotna (novembra 21,4-odstotna).
Na drugi strani so najnižjo stopnjo letne inflacije zaznali v Španiji, kjer je po prvih ocenah znašala 5,6 odstotka (novembra 6,7 odstotka). Sledil je Luksemburg, s 6,2-odstotno inflacijo (novembra 7,3-odstotno).
V Sloveniji je bila decembra stopnja inflacije pri 10,8 odstotka, kar je enako kot novembra, še izhaja iz danes objavljenih podatkov Eurostata.
