Najprej sem prebral odgovor sestre Ane (Ana Šuštar, frančiškanska Marijina misijonarka). Njen intervju je bil polepšan s sliko nune pri molitvi. Če je to res Anina slika, potem ne razumem, zakaj je tako lepa ženska šla med nune. Njen odgovor se je glasil: »Jezus si ni želel, da bi ženske lahko bile duhovnice, verjetno z namenom. Verjamem, da Bog ve, kaj dela.« Pri tej izjave manjka še dodatna razlaga. Kako pa sestra Ana ve, kaj si je Jezus želel? Kdo ji je to obelodanil? Prikazala je uspešen primer verske indoktrinacije, in to še brez pomoči verouka v šolah. »Bravo«, moška populacija v Katoliški cerkvi!
Bolj poduhovljeno mnenje je podala sestra My-Lan (Michaela Nguyan) iz Vietnama. K verski srenji jo je pritegnil zapis sv. Avguština, ki je Boga iskal vsepovsod, na koncu pa ga je našel v sebi. Tudi ona je nehala iskati Boga, kajti našla ga je v sebi, in to brez Jezusove asistence, saj je izjavila: »Dejstvo, da je Bog pustil dvom, ki je v meni, ki živi v meni, pomeni, da Bog želi, naj bom svobodna. Če osebo, ki jo ljubiš, zakleneš v sobo, da te ne bi zapustila, to ni več ljubezen.« Čeprav se je, kot večina politikov, vešče izognila vprašanju duhovnic v Katoliški cerkvi, me je ta njena izjava prevzela, posebej ker tudi v meni živi dvom in sem verjetno zato tudi jaz svoboden. Pri tem pa osebno zasledim problem. Sestra My-Lan, kakor tudi sv. Avguštin, sta iskala samo enega boga, jaz pa, privrženec demokracije, zaradi mnogoštevilnih izmišljenih bogov in boginj ne vem, katere ali katerega naj prepustim v sebe. Daleč sem še do spoznanja sv. Avguština, ki na mene ne deluje tako, kot je na sestro My-Lan.
Njen zadnji stavek v njeni izjavi je dobrodošel moto za vsakega človeka, saj je upoštevanja vreden za teiste in ateiste.
Meni osebno mnenje sestre Ane celo ustreza, kajti če bi Cerkev tolerirala duhovnice, bi bil to še večji strošek države za njihovo vzdrževanje. Koliko pa je takih, ki jih država vzdržuje? Za leto 2019 sem našel tele podatke: 14 nadškofov in škofov, 1014 duhovnikov, 443 redovnic in 647 katehistov (bolj znani naziv je katehet) in nedoločeno število pomožnega osebja. Toda, obeta se sprememba. Slovenski škofje opozarjajo, da znižanje prispevkov pomeni slabšanje socialne varnosti duhovnikov in redovnic. O kakšnih prispevkih je beseda? O deležu državnega nadomestila za plačilo prispevkov verskih uslužbencev, ki naj bi bil zaradi izgube statusa splošno koristne organizacije verskih skupnosti znižan od 100 odstotkov na 60 odstotkov. Grozi jim, da bodo namesto audija vozili clio. Res je, da vsakdo bolj skoči, če ga udariš po žepu kot po riti. Prepričal sem se, da je Cerkev bolj ločena od vere kot od države. Ustava tu nima vpliva.
Tudi meni država ni priznala statusa splošno koristne dejavnosti in ni niti ficka prispevala mojim davkom, čeprav sem skoraj 40 let opravljal splošno koristno delo – poučeval mladež v šolah. Da ne bi dobili vtis, da samo tarnam, bom članek zaključil z mislijo naše klimatologinje prof. dr. Lučke Kajfež Bogataj, ki po vremenski nesreči, ki jo je doživela Slovenija, pravi, da so 14. avgusta bogati iz mest dobili pač še en dela prost dan, drugi pa so čistili. Samo za župnika Martina Goloba vemo, da je šel pomagat, drugi župniki so pa verjetno samo molili, naj se nas Bog usmili. Upam, da bo njegovo usmiljenje zadostovalo.
Toni Jurjec, Brezovica pri Ljubljani
