Branimir Štrukelj in Jakob Počivavšek, vodji pogajalskih skupin sindikatov javnega sektorja, sta na današnji novinarski konferenci opozorila, da je vlada z 10. protikoronskim zakonom (PKP 10) in včerajšnjim dogovorom s sindikatom Fides o dvigu zdravniških plač »razdiralno« posegla v enotni plačni sistem in močno razburila vse ostale zaposlene v javnem sektorju.
»Vlada se ne zaveda, da je s to enostransko potezo v temeljih stresla plačni sistem in porušila razmerja med plačami. Z dvigom plač samo zdravnikom je pozvala vse ostale, da zahtevajo enako. S tem je odprla sezono lova na plače v celotnem javnem sektorju,« je povedal Štrukelj.
Kot je pojasnil, so že lani opozorili ustavno sodišče, da je PKP 10 vse ostale sindikate postavil v neenakopraven položaj in vlado pozvali, naj upošteva postopek, ki je predviden v zakonu o sistemu plač. »Ne nasprotujemo zvišanju plač zdravnikom in zdravnicam, smo pa odločno proti, da postanejo izjema,« je dejal.
Dodal je, da vlada zahteve 41 sindikatov javnega sektorja o urejanju problema plač na zakonit način ni niti obravnavala, medtem ko je z interventnim zakonom zdravnikom ugodila kar »prek noči«. »Čeprav se je vlada v lani podpisanem stavkovnem sporazumu zavezala, da bo reševala probleme vseh zaposlenih v javnem sektorju, je vse ostale, od čistilk in hišnikov do univerzitetnih profesorjev, preprosto prezrla,« je poudaril Štrukelj.
Tudi ostali sindikati bodo zahtevali dvig plač za 6 plačnih razredov
Vlada po oceni predsednika sindikata Pergam Jakoba Počivavška krši vsaj dve zavezi - da bo glede temeljnih zadev s sindikati doseženo soglasje in da se bo v skladu z maja lani sprejetim dogovorom o usklajevanju plač pogajala z vsemi sindikati. »Ker se to še vedno ni zgodilo, pač pa se vlada selektivno pogaja samo z eno plačno skupino, smo v obeh pogajalskih skupinah sklenili, da pogajanja skličemo sami, in sicer za naslednjo sredo. Na sejo bomo poleg vladne pogajalske skupine povabili tudi predsednika vlade,« je povedal Počivavšek.
Kot je dejal, so zahteve sindikatov »preproste in enostavne« ter »logična posledica zadnjih vladnih odločitev in neusklajevanja plačnih razredov, ki traja že vse od Zujfa naprej. »Zahtevali bomo, da se tudi plače vseh ostalih zaposlenih v javnem sektorju, tako kot pri zdravnikih, zvišajo za najmanj šest plačnih razredov, in da se omejitev najvišjega plačnega razreda, ki ga je mogoče doseči z napredovanji, odpravi za vse javne uslužbence,« je dejal. Zahtevali bodo tudi, da se določi avtomatično usklajevanje vrednosti plačnih razredov, in sicer najmanj z inflacijo, od letošnjega leta dalje, ter da se vrednost najnižjega plačnega razreda dvigne na raven minimalne plače.
V sindikatih pričakujejo, da se bodo pogajanja začela nemudoma. »V kolikor se to ne bo zgodilo, pa se bodo sindikalne aktivnosti, ki se glede tega že začenjajo, še stopnjevale,« je dodal.
Visokošolski sindikat Slovenije že grozi s stavko
Štrukljeva in Počivavškova opozorila se sicer že uresničujejo. Visokošolski sindikat Slovenije je namreč danes vladi in pristojnim ministrstvom poslal zahtevo za dopolnitve kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja in kolektivne pogodbe za javni sektor s pogajalskim predlogom. V njem med drugim zahteva dvig plač vseh skupin zaposlenih v visokem šolstvu za šest plačnih razredov, natančnejšo ureditev normativov in izenačitev vrednosti dela honorarnih in zaposlenih pedagogov,
Kot so zapisali, so v preteklosti že večkrat podali resornemu ministrstvu predloge za ureditev pogojev dela glede na specifike visokega šolstva, vendar je ministrstvo za izobraževanje kršilo pogodbene roke za odgovor in začetek pogajanj oziroma usklajevanj. Sindikat ima dovolj prelomljenih obljub, so opozorili in vladi sporočili, da bodo organizirali stavko zaposlenih na univerzah, če se pogajanja o dopolnitvah kolektivne pogodbe ne bodo začela v 30 dneh, kot je to določeno v kolektivni pogodbi, ali če se ne bodo v razumnem roku končala zadovoljivo.
Zdravniški sindikati in ministrstvo za zdravje sklenili dogovor o dvigu zdravniških plač
Sindikate je močno razburila informacija, da naj bi sindikati, ki zastopajo zdravnike in zobozdravnike, in ministrstvo za zdravje v ponedeljek sklenili dogovor o dvigu plač za zdravnike. Po vladnem predlogu naj bi vlada vsem zdravnikom ponudila dvig izhodiščnih plač za šest plačnih razredov oziroma za 24 odstotkov. Izjema so zdravniki pripravniki, ki naj bi jim ponudili kar za 28 odstotkov višje plače.
Hkrati naj bi bila uvedena tudi nekatera nova delovna mesta. Uvedeno naj bi bilo novo delovno mesto starejši zdravnik specialist, ki bi bil uvrščen v 63. plačni razred. Ob tem sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides vztraja, da se v dogovor zapiše tudi izstop zdravnikov iz enotnega plačnega sistema. Po nekaterih neuradnih informacijah naj bi vlada o dogovoru, doseženem v ponedeljek, morebiti lahko odločala že danes.
Dvig plačnega stropa za zdravnike in zobozdravnike je omogočil deseti interventni zakon (PKP 10). Ta v 48. členu določa, da zdravniki in zobozdravniki na delovnih mestih in v nazivih lahko dosežejo največ 63. plačni razred, medtem ko so doslej lahko dosegli največ 57. plačni razred, višji plačni razredi pa so bili »rezervirani« za funkcionarje.
Fides pogajanj pred uradnim zaključkom ne komentira
V Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides so danes povedali, da pogajanja glede zdravniških plač še niso uradno zaključena in da bi bilo do parafiranja vsebin preuranjeno karkoli komentirati.
Fides v današnjem sporočilu, objavljenem na spletnih straneh sindikata, izraža pričakovanje, da bodo usklajene vsebine v kratkem realizirane »kot priznanje slovenskim zdravnicam in zdravnikom za opravljeno požrtvovalno delo v dveh letih spopadanja z epidemijo ter kot pozitiven signal za izzive, ki nosilce zdravstvene dejavnosti v javnem zdravstvenem sistemu čakajo po zaključku epidemije«.
Pri tem so poudarili, da je predmet pogajanj izključno vsebina aneksa k posebnemu tarifnemu delu kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike kot realizacije določbe v zadnjem interventnem zakonu za omilitev posledic epidemija covida-19.
V Fidesu so ob tem znova zapisali, da so zahteve po izstopu zdravnikov in zobozdravnikov iz enotnega sistema plač v javnem sektorju, »opravnomočene s sklepi zadnjih nekaj letnih konferenc sindikata in podprte tudi s strani ostalih zdravniških organizacij, in ostajajo pomemben strateški cilj ohranjanja dostopnega in učinkovitega zdravstvenega sistema«. Tega bodo, »kot odgovorni nosilci zdravstvene dejavnosti, skupaj z ostalimi potrebnimi reformnimi procesi v našem zdravstvu, še naprej zasledovali«, so še dodali.
Ministrstvo: Med pogajanji smo o plačah zdravnikov govorili v okviru obstoječa sistema
Na ministrstvu za javno upravo so pojasnili, da pogajanja s sindikati zdravnikov in zobozdravnikov aktivno potekajo, vsebinsko pa jih ne želijo komentirati do podpisa končnega dogovora. »Med pogajanji smo se o plačah dogovarjali v okviru obstoječega sistema, pogovarjali pa smo se tudi o oblikovanju delovne skupine za pripravo novega predloga zakona o plačah zdravnikov,« so zapisali in dodali, da so za tvoren in konstruktiven pogajalski proces ključnega pomena interni pogovori, brez pritiskov javnosti.
