Dvotedenska konferenca pogodbenic Konvencije Združenih narodov o biotski raznovrstnosti naj bi se v kanadskem Montrealu zaključila danes. Po ocenah iz pogajalskih vrst obstaja precejšnja možnost, da bo nov ambiciozen načrt zaščite živalskih vrst in okolja vendarle sprejet. Ta sporazum naj bi bil po pomenu enak pariškemu podnebnemu sporazumu iz leta 2015, v katerem so se države obvezale k zaustavitvi podnebnega segrevanja in zaustavitvi podnebnih sprememb.
V preteklih dneh so se pojavljale bojazni, da »mirovnega pakta z naravo« ne bo mogoče doseči. Predvsem so napredek onemogočala razhajanja glede finančne pomoči bogatih držav revnejšim za zaščito njihovih ekosistemov. Zaradi človekovega uničevanja okolja z onesnaževanjem in uporabo pesticidov je ogrožen obstoj kar milijona rastlinskih in živalskih vrst.
Več denarja, a brez novega sklada
Kitajska, ki konvenciji predseduje, je poskušala pogajanja rešiti s kompromisnim predlogom sklepnega dokumenta. V njem se zrcalijo pomisleki obeh taborov. Kitajska se je v predlogu dogovora približala zahtevam revnejših držav za večjo pomoč bogatejših, vendar v celoti njihovih zahtev niso prevzeli. Za zaščito okolja in živali naj bi v prihodnje namenili 200 milijard dolarjev letno. Denar bi prišel tako iz državnih proračunov kot iz gospodarstva. Medtem ko so revne države želele, da bi polovico te vsote zagotovile države, je kitajski kompromisni predlog glede tega precej bolj skromen, hkrati pa naj bi za zaščito biotske raznolikosti najbogatejše države namenile več kot doslej. Do leta 2025 naj bi bogatejši sever za revnejši jug letno namenil 20 milijard dolarjev (doslej 10 milijard), od leta 2025 do leta 2030 pa letno po 30 milijard dolarjev.
A še vedno ni jasno, ali bo dogovor mogoče doseči, saj v njem med 23 cilji za zaščito okolja in živali ni ene izmed glavnih zahtev držav v razvoju – da bi za zaščito biotske raznovrstnosti poleg že ustaljenega načina financiranja ustanovili še poseben finančni sklad. Prav zaradi nepripravljenosti bogatejših držav, da bi popustile, je sredi prejšnjega tedna skupina revnejših držav začasno zapustila pogajanja. Tudi evropski komisar za okolje Virginijus Sinkevičius sprva novemu skladu ni bil naklonjen, pozneje pa je svoje stališče spremenil in dejal, da bi lahko donatorsko bazo povečali tudi z državami, ki so v preteklih desetletjih postale bogatejše.
Manj ambiciozno glede pesticidov
Manj ambiciozen je kompromisni načrt tudi glede prejšnjih zahtev, da se države odpovedo škodljivim kmetijskim subvencijam. Kitajski predlog predvideva zgolj, da bi subvencije širom po svetu znižali za 500 milijard evrov letno. V dokumentu se je znašel tudi ambiciozen cilj, da bi se do leta 2030 zaščitilo 30 odstotkov kopnega in voda. Manj ambiciozen je predlog glede zmanjšane uporabe pesticidov. Ne omenja zmanjšanja njihove uporabe, temveč zgolj polovično zmanjšanje nevarnosti, ki zaradi uporabe pesticidov nastajajo za okolje in živali.
Okoljevarstvene organizacije so nov kitajski predlog sicer že pozdravile. Sedaj mora 196 pogodbenic konvencije – večina jih je na zasedanju zastopanih s pristojnimi okoljskimi ministri – v sklepni fazi zasedanja privoliti v predlagane cilje za zaščito biotske raznovrstnosti.
