Poleg odpoklica Možine in Marinove, ki so ju delničarji na čelu s t. i. slabo banko v nadzorni svet skupaj z izvršnim direktorjem DUTB Matejem Pircem imenovali konec aprila, DUTB predlaga še odpoklic Petra Kavčiča, za imenovanje v nadzorni svet pa predlaga Tajo Kuhar, Duška Kosa in Mileno Forznarič, je razvidno iz dopolnjenega dnevnega reda skupščine. V nadzornem svetu sta sicer še Nuška Berki in Andrej Gale.
Po tistem, ko je skupščina na predlog DUTB pod tedanjim vodstvom aprila med potrjenimi spremembami statuta prag za odpoklic nadzornikov z zakonskih najmanj 75 odstotkov v noveliranem statutu dvignila na 80 odstotkov, zdaj t. i. slaba banka predlaga vrnitev praga na 75 odstotkov. Predlaga tudi rešitve za primer odstopa nadzornika, česar statut do zdaj po njihovih navedbah ni urejal.
Do predlaganih sprememb prihaja po kadrovskih rošadah na DUTB, ki so sledile imenovanju nove vlade. Ta je v vlogi skupščine na svoji prvi seji razrešila dotedanje neizvršne direktorje Gregorja Planteua, Aleksandra Lozeja in Alenko Urnaut Ropoša. Franci Matoz, ki je bil predsednik upravnega odbora, pa je ob imenovanju nove vlade odstopil sam. Na njihova mesta je imenovala Žigo Debeljaka, Miho Resmana, Diano Milivojević in Roka Marolta. Novi predsednik uprave DUTB je nekaj dni zatem postal Debeljak, sicer nekdanji prvi mož Mercatorja.
Novi upravni odbor je pozneje s položaja izvršnih direktorjev DUTB odpoklical Andreja Lazarja in Kristino Šteblaj ter za v. d. izvršnih direktorjev imenovali Mitjo Križaja in Žigo Pfeiferja. Od dosedanjih izvršnih direktorjev je ostal le Matej Pirc.
DUTB je sicer v okviru nedavno iztekle prevzemne ponudbe svoj lastniški delež v Mladinski knjigi Založbi povečal z nekaj nad 51 odstotkov na nekaj več kot 83 odstotkov.
Na skupščini 18. avgusta bodo delničarji na čelu z DUTB med drugim glasovali o predlogu vodstva, da bilančni dobiček poslovnega leta 2021 v višini 925.857 evrov ostane nerazporejen. Vseslovensko združenje malih delničarjev medtem v danes objavljenem nasprotnem predlogu predlaga, da se za izplačilo dividend nameni 655.338,75 evra oz. 0,55 evra bruto na delnico, preostali del pa ostane nerazporejen.
