Kanadski premier Justin Trudeau je v ponedeljek pred spodnjim domom zveznega parlamenta obtožil Indijo za »nesprejemljivo kršenje (kanadske) suverenosti«. Skliceval se je na preiskavo kanadskih varnostnoobveščevalnih služb, ki je pokazala, da je indijska vlada odgovorna za umor kanadskega državljana, 45-letnega aktivista sikhovskega separatističnega gibanja Hardeepa Singha Nijjarja. Osemnajstega junija letos sta ga v najbolj zahodni kanadski provinci Britanska Kolumbija ustrelila zamaskirana napadalca, in sicer ob sikhovskem templju, ki ga je Nijjar vodil v Vancouvru oziroma v polmilijonskem predmestju Surrey, v katerem živi 170.000 sikhov. Ni še znano, ali so morilca že aretirali.

Izgnali diplomata

»Obstajajo verodostojni dokazi, ki kažejo, da obstaja možna povezava med agenti indijske vlade in umorom Hardeepa Singha Nijjarja, kanadskega državljana,« je dejal Trudeau in poudaril, da si Kanada kot pravna država ne more dovoliti takšne kršitve svoje suverenosti. Zatem je zunanja ministrica Mélanie Joly sporočila, da je vlada izgnala indijskega diplomata, ki je v Kanadi vodil indijsko obveščevalno dejavnost.

Trudeau je dejal, da se je z indijskim premierjem Narendro Modijem o umoru pogovarjal v New Delhiju na vrhu G-20 pred desetimi dnevi. Zahteval je, da indijska vlada sodeluje pri razčiščevanju zločina. Trudeau se tam ni udeležil večerje, ki jo je za voditelje držav G20 priredil Modi. Zdaj je o zadevi, ki spominja na Putinove metode, obvestil zahodne zaveznike. Najbrž nekateri mislijo, da ne bi bilo pametno preveč ostro nastopiti proti največji demokraciji na svetu, ki ohranja stike z Rusijo, Zahod pa je njen zaveznik proti Kitajski.

Ustavili pogajanja o prosti trgovini

Indijsko zunanje ministrstvo je Trudeaujeve obtožbe označilo za absurdne in potem še samo izgnalo visokega kanadskega diplomata, kar so utemeljili takole: »Vse bolj smo zaskrbljeni zaradi vmešavanja kanadskih diplomatov v naše notranje zadeve in njihovo vpletenost v aktivnosti, ki so usmerjene proti Indiji.« New Delhi že vrsto let obtožuje Ottawo, da ščiti sikhovske »teroriste« in dovoljuje demonstracije z zahtevo po odcepitvi bogate zvezne države Pandžab. Umorjeni Singh Nijjar je tam zahteval osamosvojitveni referendum.

V sami Indiji je bilo oboroženo separatistično gibanje za samostojno državo sikhov močno v 80. letih in ena njegovih žrtev je bila leta 1984 dolgoletna indijska premierka Indira Gandhi. Številni, ki so sodelovali v tem uporu sikhov, so dobili azil v Kanadi. V začetku junija je na primer v Indiji zbudila silno ogorčenje sikhovska parada v kanadskem mestu Bramptom (kjer je polovica prebivalcev sikhov), ker so z lutkami prikazali, kako sta Indiro Gandhi ubila njena telesna stražarja, ki sta bila sikha. Kanadske oblasti so menile, da to ne presega okvira svobode izražanja. Tako ni presenetljivo, da sta nedavno državi, ki sta sicer dobro sodelovali, ustavili pogajanja o prosti trgovini. Sikhovski politični emigranti pa so tudi vprašanje v odnosih Indije z Veliko Britanijo in Avstralijo.