Na deblak je med veslanjem na Muri naletel poznavalec Prekmurja Ljubomir Zečević. O najdbi je obvestil direktorja Pomurskega muzeja Murska Sobota, arheologa Branka Kermana, ta pa konservatorje iz službe za kulturno dediščino Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS). Po ogledu kraja najdbe so potrdili, da gre za čoln iz hrastovega debla, iztesan z ročnim orodjem. Predvidevajo, da so ga visoke vode iztrgale iz sedimentov rečne struge. Ob primerjavi deblaka z drugimi čolni menijo, da gre za čoln, ki je značilen za pozno bronasto in železno dobo, namenjen pa je prevozu ljudi in tovora. Čoln te dolžine je lahko prevažal od devet do 14 ljudi oziroma ustrezno količino tovora ter dvo- do tričlansko posadko.
Strokovnjaki so si enotni, da gre za spektakularno najdbo, ki jo je treba ohraniti. Organizacijo načrtovanih posegov na deblaku vodi ZVKDS, Center za preventivno arheologijo, v sodelovanju s Pomurskim muzejem Murska Sobota ter znanstvenimi in strokovnimi ekipami z oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Skupine Stik in Zavoda za podvodno arheologijo (slednja pod okriljem projekta Navis). Odločili so se, da deblak nemudoma zaščitijo tako, da ga potopijo v vodo.
Na ogled šele čez nekaj let
Danes so krhek, a kar štiri tone težak prazgodovinski čoln potopili v Soboško jezero. »Naredili smo notranje okrepitve, da ne bi pri transportu prišlo do poškodb stranic. Opremili smo ga tudi z aluminijastim 'čelom' in filcem, da ga ne obrastejo školjke trikotničarke,« je postopek opisal strokovnjak za podvodno arheologijo Andrej Gaspari. Ko bo čoln pod vodo, ga bodo vsake tri mesece pregledali. Medtem bodo dobili rezultate radiokarbonskih analiz vzorcev lesa in mahu, ki bodo potrdili starost čolna.
V tem času se bodo tudi odločili, kako deblak zaščititi, da bi ga lahko razstavili. »Potrebujemo velik bazen, v katerega bi čoln potopili v destilirano vodo in počakali vsaj pol leta, da vsi organizmi, ki morda v lesu ali na njem še prebivajo, odmrejo. Potem pa bi počasi uvajali melaninsko smolo, ki izpodriva vodo iz medceličnih prostorov v lesu. To bo trajalo šest, sedem let, nato sledi še kakšno leto sušenja. V tem času bo treba poskrbeti za primeren razstavni prostor, ki si ga ta čoln nedvomno zasluži,« je še dodal Gaspari.
