Ljubljanski mestni svetniki bodo danes odločali o povišanju sejnin za člane svetov četrtnih skupnosti. Tem trenutno za udeležbo na seji pripada 0,8 odstotka, predsedniku sveta pa 2 odstotka županove plače brez dodatka na delovno dobo. Če bo mestni svet predlog oddelka za lokalno samoupravo podprl, bo četrtnim svetnikom za udeležbo na seji pripadlo 1,6 odstotka, predsedniku pa 4 odstotki županove plače. Če je predsednik sveta četrtne skupnosti doslej dobil 90 evrov bruto za sejo, bo po novem torej dobil 180 evrov. Sejnina četrtnih svetnikov pa se bo s 36 evrov povišala na 72 evrov bruto.
Na oddelku za lokalno samoupravo, ki ga vodi Jera Grobelnik, so povedali, da so pobudo za povišanje sejnin dali sveti četrtnih skupnosti. Na oddelku pobudo podpirajo, ker »delo v svetu četrtne skupnosti zahteva veliko angažiranja, znanja, usklajevanja, terenskih ogledov ..., vse v njihovem prostem času. In prav je, da je delo na neki način nagrajeno oziroma ovrednoteno, kot predvideva tudi zakonodaja.« Ob tem so spomnili, da člane svetov četrtnih skupnostih izvolijo občani na lokalnih volitvah. V 17 četrtnih skupnostih občani skupaj izvolijo 257 svetnikov.
»Prepoznavnost četrtnih skupnosti se povečuje«
Na vprašanje, ali menijo, da občani dobro poznajo delo, funkcije in pristojnost četrtnih skupnosti, so na oddelku za lokalno samoupravo odgovorili, da se prepoznavnost »vsekakor povečuje, vendar vedno obstaja prostor za izboljšave in boljšo prepoznavnost«. Ob tem so še dodali: »Pomembno vlogo pri tem vidimo tudi v medijih, ki bi lahko večkrat zaznali in prepoznali dobre zgodbe in primere dobrih praks ter objavljali urnike dogodkov, da bi se jih udeležilo še več občanov.«
»Temelj delovanja in osnovna naloga četrtnih skupnosti je izvajanje programov, s katerimi gradijo skupnost. Četrtne skupnosti so pomemben dejavnik, ki spodbuja medsebojno povezanost prebivalcev in pozitivne medsosedske odnose,« so na občini strnili svoje stališče o pomenu četrtnih skupnosti. Navedli so, da četrtne skupnosti prek različnih kanalov (osebno, na sedežih četrtnih skupnosti, telefonsko, po navadni ali elektronski pošti) zbirajo pobude in predloge občanov; sveti četrtnih skupnosti lahko vlagajo pripombe in predloge za gradiva, ki jih obravnavajo delovna telesa in mestni svet; s svojimi predlogi se lahko vključujejo v načrtovanje, vzdrževanje, obnovo in gradnjo mestne infrastrukture oziroma v pripravo prostorskih aktov; poleg tega sodelujejo pri kulturnih dejavnostih oziroma projektih oživljanja medsosedskih odnosov. »Na področju družbenih dejavnosti četrtne skupnosti sodelujejo pri zagotavljanju pomoči socialno ogroženim posameznikom, družinam, ostarelim, bolnim in invalidom, sodelujejo pa tudi s humanitarnimi organizacijami in društvi, nevladnimi organizacijami ter javnimi zavodi,« so na občini naštevali dodatne aktivnosti.
Za mala dela okoli 100.000 evrov letno
V službi za lokalno samoupravo so izpostavili, da so se pristojnosti četrtnih skupnosti korenito spremenile leta 2007, ko je občina uvedla tako imenovana mala dela – to so manjši projekti urejanja oziroma vzdrževanja javne infrastrukture. Četrtne skupnosti morajo za mala dela nameniti najmanj 20 odstotkov sredstev, ki jim pripadajo z izvedbo nalog v posameznem letu. V zadnjih petih letih je 17 četrtnih skupnosti za mala dela skupaj porabilo slabih 612.000 evrov. Največ so porabile lani, in sicer 130.000 evrov. Za mala dela so lani največ porabile četrtne skupnosti Jarše, Sostro, Trnovo, Golovec in Bežigrad.
Predsedniki četrtnih skupnosti se enkrat mesečno na koordinacijskih sestankih sestajajo s podžupanom Dejanom Crnekom, ki je zadolžen za lokalno samoupravo. Trikrat letno se jim pridruži tudi župan Zoran Janković. Predsedniki in strokovni sodelavci četrtnih skupnosti se dvakrat na leto sestanejo z oddelkom za gospodarske dejavnosti in promet, enkrat mesečno pa se strokovni sodelavci srečujejo z vodstvom službe za lokalno samoupravo in drugimi sodelavci občine, kjer izmenjajo informacije o stanju v posamezni četrtni skupnosti in pripravljajo ukrepe za izvedbo dogovorjenih nalog.
